Jedro

Sodišče bi šele na podlagi ugotovitve višine dohodka na posameznega družinskega člana lahko zanesljivo presodilo, ali bi s plačilom sodne takse v višini 52,00 EUR bilo ogroženo storilčevo preživljanje, ki mu ga po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča zagotavljajo starši. Če so namreč dohodki staršev nizki, je možno, da tudi ob upoštevanju štipendije, ki naj bi jo prejemal storilec in vseh oseb, ki so jo storilčevi starši dolžni preživljati, dohodek na družinskega člana (lastni dohodek družine) tako nizek, da ne dosega dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke in je tako lahko kljub temu, da storilca preživljajo starši, storilčevo preživljanje s plačilom sodne takse ogroženo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo storilčev predlog za oprostitev plačila sodne takse po sodbi ZSV 398/2017 z dne 11. 9. 2017 v znesku 52,00 EUR.

2. Zoper ta sklep se pritožuje storilec, smiselno zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (3. točka 154. člena Zakona o prekrških - ZP-1). V pritožbi izpostavlja, da je v letu 2017 končal srednjo strojno šolo, da je študent prvega letnika višješolskega programa, da nima lastnih sredstev za preživljanje, razen štipendije, da je polnoleten in da starša ne razpolagata z večjimi finančnimi sredstvi, da je tudi sestra študentka, ki jo je potrebno vzdrževati in da morata starša investirati v še nedokončano stanovanjsko hišo, da sploh imajo kje živeti. Mati ima sicer status samozaposlene osebe, vendar z minimalnimi prihodki, in tudi oče nima večjih dohodkov, saj je zaposlen v državni službi, poleg tega pa iz zdravstvenih razlogov dela s skrajšanim delovnim časom. Če je sodišče prve stopnje preverilo njegove prihodke in prihodke družinskih članov, je verjetno to tudi ugotovilo. Njegovo preživljanje bi bilo zaradi obveznosti plačila sodne takse resnično ogroženo, saj bi si denar v najboljšem primeru moral izposoditi, ne ve pa, kako bi ga vrnil, če ima družina komaj za preživetje. Sodišče prosi, da upošteva njegove razmere in ga oprosti plačilo sodne takse.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V predmetni zadevi je sodišče s sodbo ZSV 398/2017 z dne 11. 9. 2017 zavrnilo storilčevo zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog Policijske postaje Velenje z dne 13. 5. 2016 ter storilca zavezalo k plačilu sodne takse v znesku 52,00 EUR. Storilec je pravočasno vložil predlog za oprostitev plačila sodne takse, v katerem je pojasnil, da je v letu 2017 končal šolanje na srednji šoli, da je vpisan v prvi letnik višješolskega študijskega programa, da nima nobenih dohodkov in privarčevanih sredstev, niti drugega premoženja, razen osebnega avtomobila starejšega letnika, da zaenkrat ne prejema štipendije, da je nekaj manjšega delal preko študentskega servisa in da je glede preživljanja odvisen od svojih staršev. Svoji vlogi je priložil tudi potrdilo o premoženjskem stanju na obrazcu, ki je bil predpisan v skladu z določbami Zakona o sodnih taksah (ZST-1), pred sprejemom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (ZST-1B). Sodišče prve stopnje pa je v dokazne namene pridobilo še izpis iz podatkov o gospodinjstvu, v katerem živi storilec, in podatke o višini denarnih prejemkov storilca za obdobje zadnjih štirih mesecev ter na podlagi tega ugotovilo, da je zadnji in edini denarni prejemek, ki ga je storilec prejel julija 2017, znašal 188,99 EUR, da je storilec lastnik osebnega avtomobila v vrednosti 1.000,00 EUR, da nima drugega premoženja in da dejansko živi v skupnem gospodinjstvu s staršema in dvema sestrama. Čeprav storilec nima rednih denarnih prejemkov, niti vrednejšega premoženja, pa je sodišče prve stopnje zaključilo, da s plačilom sodne takse v znesku 52,00 EUR njegovo preživljanje ne bo ogroženo, saj živi v skupnem gospodinjstvu s staršema in ne v lastnem gospodinjstvu in ga poleg tega, kot sam navaja v vlogi, preživljata starša. Taki zaključki pa so preuranjeni.

5. Čeprav peti odstavek 144. člena ZP-1, na katerega se je sklicevalo tudi sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, določa, da sme sodišče, ki vodi postopek o prekršku, oprostiti obdolženca, ki mu je bila izrečena sankcija, povrnitve stroškov postopka iz prvega odstavka 143. člena ZP-1 (med katerimi je v 8. točki prvega odstavka 143. člena ZP-1 določena tudi sodna taksa kot strošek postopka o prekršku), razen nagrade in potrebnih izdatkov zagovornika, če bi bilo zaradi plačila stroškov ogroženo njegovo vzdrževanje ali vzdrževanje tistih, ki jih je dolžan preživljati, je potrebno pri odločanju o predlogu za oprostitev plačila sodne takse upoštevati tudi določbe ZST-1, ki ureja tako pogoje za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse, kot tudi postopek za uveljavitev oprostitve plačila sodne takse. Tako prvi odstavek 11. člena ZST-1 (smiselno enako kot peti odstavek 144. člena ZP-1) določa, da sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali njeni družinski člani. Drugi odstavek 12. člena ZST-1, ki določa, kaj mora vsebovati predlog za oprostitev plačila sodnih taks, pa med drugim našteva tudi podatke o dohodkih in premoženju stranke in njenih družinskih članov (četrta alineja) ter soglasje strank in njenih polnoletnih družinskih članov, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost (peta alineja). Če predlog ne vsebuje predpisanih podatkov in izjav, tretji odstavek 12. člena ZST-1 sodišču nalaga postopanje v skladu s pravili o nepopolnih vlogah. V okviru odločanja o oprostitvi plačila sodnih taks mora sodišče v skladu z 12.a členom ZST-1 ugotavljati materialni položaj strank in njenih družinskih članov glede na dohodke in premoženje stranke ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, za ugotavljanje materialnega položaja pa se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke na način ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. 6. Iz storilčevega predloga za oprostitev plačila sodne takse ne izhajajo nobeni podatki o materialnem položaju njegovih družinskih članov, niti niso ti podatki razvidni iz izjave o premoženjskem stanju, ki jo je storilec priložil na obrazcu ZST-1, prav tako pa sodišče prve stopnje podatkov o materialnem stanju družinskih članov ni pridobilo po uradni dolžnosti, niti ni storilca pozivalo k dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks v skladu s tretjim odstavkom 12. člena ZST-1. Tako storilec s pritožbenimi navedbami, da če je sodišče preverjalo dohodke družinskih članov, lahko ugotovilo, da so ti nizki, smiselno izpostavlja, da bi sodišče prve stopnje moralo preveriti tudi prihodke njegovih družinskih članov, saj bi šele na podlagi ugotovitve višine dohodka na posameznega družinskega člana lahko zanesljivo presodilo, ali bi s plačilom sodne takse v višini 52,00 EUR bilo ogroženo storilčevo preživljanje, ki mu ga po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča zagotavljajo starši. Če so namreč dohodki staršev nizki, je možno, da tudi ob upoštevanju štipendije, ki naj bi jo prejemal storilec in vseh oseb, ki so jo storilčevi starši dolžni preživljati, dohodek na družinskega člana (lastni dohodek družine) tako nizek, da ne dosega dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke in je tako lahko kljub temu, da storilca preživljajo starši, storilčevo preživljanje s plačilom sodne takse ogroženo.

7. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče storilčevi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovni postopek, saj glede na naravo zadeve in okoliščine primera ocenilo, da samo ne more izvesti dokaznega postopka (osmi odstavek 163. člena ZP-1).

8. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje storilca pozvati k ustrezni dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks, zanesljivo ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki vplivajo na presojo o upravičenosti storilca do oprostitve plačila sodnih taks glede na določbe ZST-1 ter šele na tej podlagi sprejeti zaključek o tem, ali bi s plačilom sodne takse v višini 52,00 EUR bilo ogroženo storilčevo preživljanje.