Jedro

Če v mejnem ugotovitvenem postopku ni bilo doseženo soglasje strank glede poteka meje, jo je treba urediti v sodnem (nepravdnem) postopku.

Izrek

1. Pritožbi zoper sklep z dne 19.11.1998 se ugodi, izpodbjiani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

2. Pritožba zoper sklep z dne 20.11.1998 se kot neutemeljena zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 19.11.1998 zavrnilo predlog predlagatelja za določitev meje med nepremičninama, parc.št. 1026 k.o. v lasti prdlagatelja in parc.št. 1026/1 k.o. last nasprotnega udeleženca, po katerem je terjal, da se določi meja po sredini cevi, po kateri je urejeno odvodnjavanje bivšega mejnega potoka.

Prvostopenjsko sodiče je glede na predložene listine in izvedensko mnenje ugotovilo, da je bila meja med spornima parcelama že določena leta 1989 v mejnem ugotovitvenem postopku, kjer je bil med lastniki spornih nepremičnin dosežen sporazum, zato ta meja ni sporna in niso izpolnjeni pogoji, ki jih Zakona o nepravdnem postopku zahteva za določitev meje v nepravdnem postopku. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 20.11.1998 izvedencu B. K. odmerilo nagrado oziroma izvedenino v znesku neto 105.044,00 SIT.

Zoper navedena sklepa se pritožuje predlagatelj. Proti sklepu o zavrnitvi predloga za določitev meje se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in navaja, da sporazum strank v mejnem ugotovitvenem postopku ne more pomeniti negativne procesne predpostavke za obravnavanje predloga za določitev meje v nepravdnem postopku, zato bi moralo sodišče prve stopnje mejo določiti. V pritožbi navaja, da se meja v mejnem ugotovitvenem postopku ni označila z mejniki, temveč le s provizoričnimi znamenji, obema mejašema pa je bilo znano, da meja poteka po sredini jarka. Mejaša sta potok sporazumno zasipala in po sredini jarka položila cevi za odvodnjavanje, tako da je prišlo zaradi zasipavanja do naključnega uničenja provizoričnih znamenj, vsled česar je meja izginila in je zato sedaj sporna; zato bi sodišče moralo mejo določiti v skladu s 136. členom ZNP, saj so navedeni posegi tako spremenili razmere na terenu, da ni mogoče potegniti meje v naravi. Zoper sklep o odmeri izvedenine pa predlagatelj ugovarja, da je honorar nesorazmeren glede na obseg opravljenega dela in da manjkajo razlogi, s pomočjo katerih bi bilo mogoče sklep preizkusiti.

Pritožba je bila vročena nasprotnemu udeležencu, ki v odgovoru predlaga zavrnitev pritožbe, ker meja ni sporna, saj je bila določena že v mejnem ugotovitvenem postopku med strankami v letu 1998. Pritožba zoper sklep z dne 19.11.1998 je utemeljena, zoper sklep z dne 20.11.1998 pa ni utemeljena.

Višje sodišče ugotavlja, da je bila meja med spornima parcelama res ugotovljena v mejnem ugotovitvenem postopku leta 1998, vendar iz zatrjevanja obeh strank izhaja, da meja, ki je potekala po sredini jarka, po katerem teče potok, ki je v naravi ločeval zemljišči, ni bila zamejničena, stranke pa so se dogovorile, da se bo ta del meje uredil naknadno, ko bo jarek nasut in urejeno odvodnjavanje potoka.

Zato ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je bila meja določena že v mejnem ugotovitvenem postopku v letu 1998, kar naj bi izključevalo sodno ugotovitev meje. Meja med strankama je sporna, saj kot je bilo že navedeno, meja med spornima parcelama, ki jo je v naravi predstavljal potok, ki je bil zasut, ni bila zamejničena po določbah Navodila za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja parcel (v nadaljevanju Navodilo), uničena pa so bila tudi provizorična znamenja. Prav tako tudi v naknadnem mejnem ugotovitvenem postopku (po zasutju jarka) ni bilo doseženo soglasje strank glede poteka meje, zato bi prvostopenjsko sodišče moralo v zadevi odločiti v skladu s 131. do 136. členom ZNP in to še toliko bolj, ker je vsaka od strank zatrjevala določeno mejo, tako da sta ti zatrjevani meji oklepali sporni mejni svet, pri čemer sta se obe stranki sklicevali na isti pravni temelj. Prvostopenjsko sošče je sicer menilo, da so iz skice situacijskega načrta razvidne točke postavljene meje, ki označujejo mejna znamenja, vendar pa je glede tega potrebno pripomniti, da ZNP določitve meje po kriteriju mape oziroma meje po katastrskem operatu ne pozna, kar pa sicer ni ovira, da se stranke ne bi imele možnost sporazumeti tudi na tak način.

Vendar pa bi bil tak dogovor med udeleženci mogoč šele, ko bi bilo udeležencem jasno, kje poteka meja, in ko na tak potek meje tudi pristanejo. Iz obrazložitve sklepa sodiča pa izjhaja, da se stranke glede poteka meje ne morejo sporazumeti, zato bi moralo sodišče mejo urediti. Napačen je tudi napotek sodišča prve stopnje, da se lahko mejna znamenja, kolikor le-ta manjkajo, vzpostavijo v skladu z 9. členom Navodila, saj celo sodišče prve stopnje ugotavlja, da meja na tem delu ni bila zamejničena; zato je sporna in bi jo sodišče v skladu z določbami ZNP moralo določiti in odločbo po pravnomočnosti skupaj s skico zamejničenja in z izmeritvenimi podatki poslati občinskemu geodetskemu organu zaradi izvedbe v zemljškem katastru. S tem ko je prvostopenjsko sodišče zavrnilo zahtevek predlagatelja iz razloga, ker bi naj bila meja že določena v mejnem ugotovitvenem postopku, je kršilo določbe ZNP, ki urejajo postopek za ureditev mej, saj sporne meje ni ugotavljalo v skladu z določbami ZNP, niti ni meje označilo s trajnimi mejnimi znamenji. To pa je narekovalo razveljavitev izpodbijanega sklepa na podlagi določbe 3. tč. 380. čl. ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Sodišče naj zato v novem postopku mejo uredi in jo natančno tudi opiše ter opravi vse potrebno, da se bo meja tudi fiksirala s trajnimi mejnimi znamenji.

Ni pa utemeljena pritožba zoper sklep z dne 20.11.1998, s katerim je Okrajno sodiče v Domžalah odmerilo izvedenino izvedencu B. K. Predlagatelj trdi, da je priznani honorar nesorazmeren z opravljenim delom. Višje sodišče pa ugotavlja, da je bila izvedenina odmerjena v skladu s priloženim stroškovnikom izvedenca, iz katerega izhaja specifikacija posameznih postavk, pri čemer so bili stroški izvedenca priglašeni in mu priznani v skladu s 1. in 4. tč. 2. člena v zvezi s 3. členom pravilnika o tarifi za plačilo storitev sodnih izvedencev in sodnih cenilcev (Ur.l. RS št. 61/97). Zato je bilo treba to pritožbo predlagtelja zavrniti in prvostopni sklep z dne 20.11.1998 potrditi (2. tč. 380. čl. ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).