Jedro

Ker se toženki nista strinjali z mnenjem izvedenke D. C., katero je tožeča stranka angažirala pred pravdo, sodišče tega mnenja pravilno ni upoštevalo kot mnenja sodnega izvedenca, pač pa kot del trditvene podlage tožeče stranke. Da je vsebino pred pravdo pridobljenega izvedenskega mnenja šteti le kot del trditvene podlage stranke, ki je pridobila mnenje, zato mora za uspeh v postopku te trditve dokazati z neodvisnim izvedencem, ki ga postavi sodišče v skladu s pravili ZPP, je utrjeno stališče sodne prakse.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (točki II in IV izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da sta toženi stranki dolžni tožečima strankama nerazdelno plačati odškodnino 17.089,14 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 5. 2012 do prenehanja obveznosti (I. točka izreka), kar sta tožeči stranki zahtevali več (252.910,86 EUR z obrestmi in zakonske zamudne obresti od 15. 9. 2011 do 4. 5. 2012) pa zavrnilo (II. točka izreka) ter naložilo toženi stranki povrnitev pravdnih stroškov tožečih strank v višini 42,43 EUR v korist proračuna RS (III. točka izreka), tožečima strankama pa povrnitev 5.198,51 EUR stroškov prvotožene stranke (IV. točka izreka), zahtevo drugotožene stranke za povrnitev stroškov postopka pa zavrnilo (V. točka izreka).

2. Pritožujeta se tožeči stranki (v nadaljevanju tožnici), uveljavljata vse pritožbene razloge po 338. členu Zakon o pravdnem postopku (ZPP) in predlagata, naj višje sodišče izpodbijano sodbo v točkah II in IV izreka razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno razsojo, toženi stranki pa obveže na plačilo pravdnih stroškov. Ker je mnenje izvedenke D. C. štelo le kot del tožbenih navedb, je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Neutemeljeno se je sklicevalo na sodbo VSRS II Ips 780/2006, ker ni enaka predmetni zadevi. Tožnici sta D. C. angažirali kot sodno izvedenko, zato bi moralo sodišče njeno mnenje upoštevati enako, kot je upoštevalo mnenje izvedenke G. L. Bistveno kršitev pravdnega postopka je storilo tudi s kršitvijo prvega odstavka 286. člena ZPP, ko je odločilo, da so bile navedbe, da je škoda na nepremičnini, posebej na gospodarskem poslopju, nastala potem, ko je podizvajalec vrtal v steno gospodarskega objekta, prepozne. Vse navedbe v zvezi z nastankom škode na gospodarskem objektu in garaži, do česar je prišlo, ko je podizvajalec zavrtal v steno gospodarskega objekta, ter tudi, da se že na oko vidi, da so poškodovane stopnice v kletnem prostoru ter da je poškodovana zunanjost parcele, so že v tožbi. Ker sodišče ni upoštevalo navedb in dokazil tožnic, je bistveno na njuno škodo omejilo vsebino tožbenega zahtevka in možnosti njegove utemeljitve. Zahtevka, ki temelji na navedbah in dokazilih tožnic in se tiče gospodarskega objekta z garažo, sodišče sploh ni upoštevalo. Ta del zahtevka sta tožnici in izvedenka D. C. zneskovno opredelile na 70.087,66 EUR, torej predstavlja znatni del tožbenega zahtevka. Ne moreta razumeti od kod tolikšne razlike med mnenji dveh izvedenk, pa tudi ne, na kakšni osnovni sodišče ni upoštevalo navedb iz izvedenskega mnenja D. C. Prišlo je do napak sodišča pri obravnavi dela in vloge ene ter druge izvedenke. Mnenja D. C. sodišče sploh ni obravnavalo, mnenje G. L. pa je sprejelo v celoti in brez pomislekov, čeprav tudi mnenje te izvedenke ni popolnoma jasno in poraja še vrsto vprašanj. Po mnenju D. C. so poškodbe na gospodarskem poslopju in garaži take, da so objekti kot statična celota v bistvu razpadli in niso več kompaktni do take mere, da bi bilo bivanje v njih še zanesljivo. S sprejemom mnenja izvedenke G. L. je sodišče sprejelo tudi stališča, ki jih je izvedenka podajala na podlagi opravljenega ogleda, na katerem pa so bili prisotni tudi drugi, tudi obe tožnici, vendar pa niso videli ničesar takega, kar opisuje izvedenka G. L.: da je nestabilnost objektov rezultat tega, da segajo temelji objekta novega prizidka cca 2 metra nižje, kot so temelji stanovanjske hiše ter da stena v stanovanjskih prostorih ne stoji na nosilni steni prizidka oziroma na posebni nosilni podlagi ter da je zato prišlo na njej do velike razpoke. Na ogledu bi morala biti prisotna vsaj še izvedenka D. C., da bi tožnicama pojasnila, kaj s svojimi stališči želi povedati izvedenka G. L. in ali je takšno stališče pravilno.

3. Toženki na pritožbo nista odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker se toženki nista strinjali z mnenjem izvedenke D. C., katero je tožeča stranka angažirala pred pravdo, sodišče tega mnenja pravilno ni upoštevalo kot mnenja sodnega izvedenca, pač pa kot del trditvene podlage tožeče stranke. Da je vsebino pred pravdo pridobljenega izvedenskega mnenja šteti le kot del trditvene podlage stranke, ki je pridobila mnenje, zato mora za uspeh v postopku te trditve dokazati z neodvisnim izvedencem, ki ga postavi sodišče v skladu s pravili ZPP, je utrjeno stališče sodne prakse1. V tej pravdi postavljena izvedenka je pojasnila, da je pri izdelavi svojega mnenja imela na voljo vse dokumente iz sodnega spisa, izvedenka D. C. pa ne, pač pa je mnenje in dopolnitev mnenja izdelala na osnovi trditev in izjav naročnika, to je tožeče stranke in se ogradila od njihove pravilnosti v splošnih omejitvenih pogojih (točka 9.2.6.2. pisnega izvedenskega mnenja in izpovedba izvedenke G. L. na naroku 3. 10. 2018). To ob upoštevanju vsebine izvedenskega mnenja G. L. pojasnjuje razhajanja v mnenjih pred pravdo in tekom pravde angažiranih izvedenk. Mnenje izvedenke G. L. je podprto tudi z drugimi dokazi v spisu, predvsem z zapisnikom o ogledu predmetnih nepremičnin 9. 9. 2010, to je pred začetkom gradbenih del (priloga B11). Iz njega nedvomno izhaja, da je bila stavba že pred posegi poškodovana: že takrat so bile vidne močne razpoke po stropu in stenah v starem delu hiše, poškodovana je bila tudi talna obloga, v delavnici pa je na več mestih močno zamakalo zaradi poškodb, ki so posledica gradnje v preteklosti. Zaključke izvedenke G. L. potrjuje tudi zaključni del poročila Z. Ljubljana o pregledu in meritvah razpok z dne 9. 7. 2012. 6. Zakonske podlage, da bi izvedenka na ogled vabila izvedenko, ki je pred pravdo po naročilu tožeče stranke podala mnenje, ni. Lahko pa bi „svojo“ izvedenko pripeljali na ogled tožnici, da bi jima strokovno svetovala. Na stranki, ki z mnenjem izvedenca, ki ga postavi sodišče, ne soglaša, je, da izpodbije njegove ugotovitve. Pri tem si lahko pomaga tudi z drugim strokovnjakom in z njegovo pomočjo poda pripombe na izvedensko mnenje. Pripombe izvedenke D. C. (priloga A97) se nanašajo predvsem na izračun škode, ne pa na ugotovitve, da je bila hiša poškodovana že pred pričetkom izkopa in drugih del v zvezi z gradnjo v neposredni bližini hiše tožnikov. Trditve, da so poškodbe nastale ob izgradnji gradbene jame za objekt E., D. C. ni obrazložila.

7. Izvedenko G. L. je sodišče tudi zaslišalo in na ta način razjasnilo vse dileme in nejasnosti. Tako ravnanje je skladno z 254. členom ZPP. Tožeča stranka je imela na naroku možnost izvedenki zastaviti vprašanja, tudi soočiti jo z ugotovitvami pred pravdo angažirane izvedenke. Izvedenka G. L. je na vsa vprašanja sodišča in tožeče stranke odgovorila, njene ugotovitve in njihova utemeljitev so konsistentne. Očitek pritožbe, da se poraja še vrsto vprašanj v zvezi z mnenjem izvedenke G. L., zato ni utemeljen. Če je imela tožeča stranka še kakšna vprašanja, bi jih lahko izvedenki ob zaslišanju zastavila.

8. Ni torej res, da sodišče mnenja D. C. sploh ni upoštevalo. Upoštevalo ga je kot del trditvene podlage, kar je skladno z ustaljeno sodno prakso. Na tožeči stranki je bilo breme dokazovanja iz mnenja D. C. izhajajoče trditve, da je škoda na nepremičninah tožnic nastala zaradi izvajanja gradbenih del na sosednji nepremičnini. To pa ji glede na mnenje izvedenke G. L. ni uspelo. Izvedenka je s strokovnimi argumenti pojasnila, zakaj zaradi izkopa in vibracij ob gradnji na sosednjem zemljišču ni prišlo do dodatnih razpok v nepremičninah tožnic. Te ugotovitve sta tožnici prerekali s sklicevanjem na mnenje D. C., ki pa zapisnika z dne 9. 9. 2010 ni upoštevala. Tako tožnicam ni uspelo izpodbiti ugotovitev izvedenke G. L., da je bila njuna nepremičnina poškodovana že pred izvedbo gradbenih del in večina vtoževane škode ni posledica izvajanja gradbenih del na sosednjem zemljišču. Ker je mnenje G. L. strokovno, jasno in konsistentno obrazloženo ter podprto z dokazi v spisu, je sodišče prve stopnje utemeljeno nanj oprlo izpodbijano sodbo.

9. Tožeča stranka je trdila, da je do škode na objektih prišlo zaradi posedanja terena ob izkopu gradbene jame in močnih vibracij zaradi sidranja in drugih del na objektu na sosednjem zemljišču. Vse do pripomb na mnenje izvedenke G. L. ni zatrjevala, da naj bi škoda nastala v posledici vrtanja v steno gospodarskega objekta in je zaključek izpodbijane sodbe, da gre glede na določila 286. člena ZPP za neupoštevno trditev, pravilen. S pritožbenimi navedbami kaj je bilo že v tožbi zatrjevano glede poškodb, tožnici tega zaključka ne izpodbijeta. Nikjer v tožbi ni navedbe, da je vzrok za poškodbe vrtanje neposredno v steno nepremičnin tožeče stranke. Vse navedbe tožeče stranke o poškodbi stopnic, kakšne poškodbe so bile na gospodarskem objektu ter o poškodbah zunanjosti parcel je sodišče upoštevalo. Glede večine poškodb tožeči stranki ni uspelo izkazati vzročne zveze z gradnjo E. Izvedenka je ugotovila, da so bile poškodbe v stanovanjskem delu hiše že prej, v času gradnje E. je prišlo le do poškodb tlaka v kleti, počil je steber pri balkonu, prišlo je do poke v zidu objekta, poke v opornem zidu dvorišča in porušen je bil betonski zid iz kvadrov. Sanacija teh poškodb bi po ugotovitvah izvedenke znašala 19.900 EUR, kar je škoda, ki je tožeči stranki nastala zaradi gradnje na sosednjem zemljišču. Ker je bilo tožnicama na račun te škode že plačano 2.810,86 EUR, je tožbeni zahtevek utemeljen v višini 17.089,14 EUR.

10. V pritožbi uveljavljani pritožbeni razlogi po obrazloženem niso podani. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, ki ga pritožba ni izpodbila, je odločitev sodišča prve stopnje materialno pravno pravilna, pa tudi nobene uradoma upoštevne procesne kršitve, ki so taksativno naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, ni. Višje sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo v izpodbijanem delu (točki II in IV izreka) sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Skladno s prvim odstavkom 154. člena ZPP jih nosita pritožnici sami, ker s pritožbo nista uspeli.

1 Poleg s strani prvega sodišča citirane sodne prakse - sodba VSRS II Ips 780/2006, glej npr. še sodbi VSRS II Ips 200/2005 in II Ips 895/2009, v bazah sodnih odločb pa se nahajajo še številne druge odločbe, ki so enotne, da pred pravdo pridobljeno izvedensko mnenje ni dokazna listina.