Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Z odpravo odločbe po nadzorstveni pravici postopek odločanja o zadevi ni bil končan, zato ta odločba ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
Tožba se zavrže.
Z izpodbijano odločbo je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, po nadzorstveni pravici odpravilo odločbo Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, glede izplačila plačilnih pravic za leto 2007, številka 33101-26400/2007/40 z dne 7. 6. 2011. Z izpodbijanim sklepom pa je pritožbo tožeče stranke zoper navedeno odločbo zavrglo.
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je prvostopni organ odločil, da se postopek v zvezi z izplačilom neposrednih plačil za leto 2007, za ukrep EKOO, za tožečo stranko, ki je bil končan z odločbo številka 33101-26400/2007/12 z dne 22. 4. 2008, obnovi po uradni dolžnosti in to v takem obsegu, da se glede na nova dejstva ugotovi upravičenost do podelitve sredstev ter pravilna višina dodeljenih sredstev. Ugotovljeno je bilo, da je tožeči stranki ugodeno za večje število plačilnih pravic ter posledično za večje število sredstev, kot je upravičena, zaradi česar je bilo treba na podlagi 43. člena Zakona o kmetijstvu in 73. člena Uredbe 796/2004 odločbo odpraviti po nadzorstveni pravici.
V nadaljevanju obrazložitve navaja, da izplačilo plačilnih pravic za leto 2007 ureja Uredba o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu (Uradni list RS, številka 99/2006, 5/2007 in 49/2007; v nadaljevanju: Uredba) ter Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike (Uradni list RS, številka 19/2007 in 96/2007), ki so bile izdane za namen izvajanja Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) 1868/94, (ES)1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001 (UL L št. 270 z dne 21. 10. 2003, str. 1, z vsemi spremembami) in Uredbe Komisije (ES) št. 795/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje sheme enotnega plačila, predvidenega v Uredbi Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (UL L št. 141 z dne 30. 4. 2004, str. 1, z vsemi spremembami) ter Uredba komisije (ES) št. 796/2004 z dne 30. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o nekaterih shemah podpor za kmete (UL L št. 141 z dne 30. 4. 2004, str. 18, z vsemi spremembami; v nadaljevanju: Uredba 796/2004/ES).
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da je bila odločba o dodelitvi plačilnih pravic za leto 2007, ki pa je podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, odpravljena z odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano številka 33101-49/2011/2 z dne 21. 2. 2011. V okviru zadeve o dodelitvi plačilnih pravic za leto 2007 je bila na to izdana nova odločba številka 33101-26400/2007/37 z dne 3. 5. 2011, ki pa je ugotovila drugačno dejansko stanje glede plačilnih pravic kot tudi vrednosti, do katerih je tožeča stranka upravičena, zaradi česar je bilo treba skladno s predpisi obnoviti postopek, kar pomeni odpraviti tudi odločbo o izplačilu plačilnih pravic številka 33101-26400/2007/12 z dne 22. 4. 2009, ter ponovno odločiti tudi o izplačilu. Tožeča stranka v pritožbi izpodbija uvedbo obnove postopka, saj naj bi bila le ta prepozna. Glede tega je bilo ugotovljeno, da 45. člen Zakona o kmetijstvu določa, da se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (odločba, dokončna v upravnem postopku), poleg razlogov iz zakona, ki ureja upravni postopek, obnovi tudi, če odločba temelji na upravni odločbi, ki je bila pravnomočno spremenjena, razveljavljena ali odpravljena. Pristojni organ lahko začne postopek obnove po uradni dolžnosti iz vseh obnovitvenih razlogov v treh mesecih. Rok začne teči v skladu z določbami zakona, ki ureja upravni postopek, to je ko je odločba postala pravnomočna. Postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, se v primeru ugotovitve, da je bila izdana za stranko ugodna odločba na podlagi njenih neresničnih navedb in v primeru, da temelji odločba na upravni odločbi, ki je bila pravnomočno spremenjena, razveljavljena ali odpravljena, obnovi v roku petih let od dokončnosti odločbe. 43. člen Zakona o kmetijstvu namreč določa, da lahko organ, pristojen za nadzor, po nadzorstveni pravici odpravi odločbo pod pogoji, v roku in iz razlogov, določenih v predpisu Evropske unije, ki določa obveznosti vračila strankam, kadar je bilo z odločbo odobrenih preveč sredstev ali upravičenj. 73. člen Uredbe Komisije 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega ter kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta 1782/2003 in Uredbe Sveta 73/09 ter za izvajanje navzkrižne skladnosti, predvidene v Uredbi Sveta 479/2008, (UL L 141 z dne 30. 4. 2004, str. 18), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije 380/2009 z dne 8. maja 2009 (UL L 116 z dne 9. 5. 2009, str. 9), določa, da če je izvršeno neupravičeno plačilo, kmet povrne znesek z obrestmi, izračunanimi v skladu s tretjim odstavkom. Drugi odstavek istega člena pa še določa, da lahko države članice sklenejo, da se povračilo neupravičenega plačila izvede tako, da se od kakršnih koli predplačil ali izplačil zadevnemu kmetu, v skladu s shemami pomoči iz naslovov III in IV Uredbe (ES) št. 1782/2003, odšteje ustrezni znesek po datumu sklepa o povračilu. Kmet lahko povrne znesek, ne da bi počakal na odbitek. V skladu z zgoraj navedenim je bila odpravljena odločba Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, glede dodelitve plačilnih pravic za leto 2007, številka 33101-26400/2007/40 z dne 7. 6. 2011. O končni višini upravičenih plačilnih pravic bo prvostopni organ odločil z novo odločbo.
Glede pritožbe zoper odločbo pa drugostopni organ ugotavlja, da tožeča stranka nima več pravnega interesa, saj je le ta bila odpravljena zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja ter posledično zaradi kršitve predpisov, z odpravo pa so bile odpravljene tudi vse pravne posledice. 275. člena Zakona o splošnem upravnem postopku določa, da pristojni organ po nadzorstveni pravici odpravi oziroma razveljavi odločbo po uradni dolžnosti, če izve oziroma ugotovi, da so podani razlogi za odpravo ali razveljavitev. Odločbo pa lahko odpravi oziroma razveljavi tudi na zahtevo stranke, državnega tožilca ali državnega pravobranilca ali inšpektorja. V drugem odstavku pa navedeni člen določa, če je bilo zoper odpravljeno odločbo vloženo kakšno drugo pravno sredstvo, pristojni organ to pravno sredstvo zavrže. Tožeča stranka v tožbi navaja, da odločbo izpodbija kljub temu, da ji pravica do pravnega sredstva v pravnem pouku ni bila dana, saj ocenjuje, da so ji s tem kršene njene procesne pravice. Zadeve glede izplačevanja neposrednih plačil - subvencij za posamezna leta so namreč specifične tako, da se ena odločba (odločitev) navezuje na drugo in na ta način ustvarja pravne posledice. Zaradi povedanega ocenjuje, da ne more svojih pravic v postopku drugače učinkovito uresničevati in braniti kot, da vlaga upravni spor tudi zoper izpodbijano odločbo, s katero je tožena stranka po nadzorstveni pravici odpravila odločbo Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja št. 33101-26400/2007/40 z dne 7. 6. 2011. Zoper navedeno odločbo je sicer vložila pritožbo, ki pa je bila z izpodbijanim sklepom zavržena z obrazložitvijo, da za njeno izpodbijanje nima več pravnega interesa, saj je bila odločba odpravljena zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja ter posledično zaradi kršitev predpisov, z odpravo pa naj bi bile odpravljene tudi vse njene pravne posledice. S to obrazložitvijo pa se ne strinja saj meni, da je bila odločba številka 33101-26400/2007/40 z dne 7. 6. 2011 z izpodbijano odločbo neupravičeno odpravljena. V nadaljevanju navaja razloge zaradi katerih meni, da sta izpodbijana odločba in sklep nezakonita.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo smiselno ponavlja navedbe iz izpodbijane odločbe in sklepa ter sodišču predlaga, da tožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrne.
Tožbo zoper izpodbijano odločbo in sklep je bilo treba zavreči iz naslednjih razlogov; V skladu s prvim odstavkom 275. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) pristojni organ po nadzorstveni pravici odpravi oziroma razveljavi odločbo po uradni dolžnosti, če izve oziroma ugotovi, da so podani razlogi za odpravo ali razveljavitev. Odločbo pa lahko odpravi oziroma razveljavi tudi na zahtevo stranke, državnega tožilca ali državnega pravobranilca ali inšpektorja. V prvem odstavku 281. člena ZUP pa je določeno, da če se odločba odpravi ali izreče za nično, se odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale.
Z izpodbijano odločbo je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, po nadzorstveni pravici, odpravilo odločbo Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, glede izplačila plačilnih pravic za leto 2007, številka 33101-26400/2007/40 z dne 7. 6. 2011. To pa pomeni, da so bile z odpravo navedene odločbe, v skladu z določbo prvega odstavka 281. člena ZUP, odpravljene vse pravne posledice, ki so iz nje nastale. Iz upravnih spisov tudi izhaja, da je o vsebini zahtevkov tožeče stranke, po prejemu izpodbijane odločbe, ponovno odločal pristojni organ in izdal odločbo številka 33101-26400/2007/50 z dne 12. 3. 2012, zoper katero je tožeča stranka vložila pritožbo, o kateri pa do zaključka tega upravnega spora še ni bilo odločeno.
Glede na navedeno in prvi odstavek 5. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je tudi po presoji sodišča tožena stranka ravnala pravilno, ko v pravnem pouku ni dopustila pritožbe zoper izpodbijano odločbo, saj se v skladu z navedeno določbo ZUS-1 v upravnem sporu izpodbijajo samo akti s katerimi je upravni akt na podlagi rednih ali izrednih pravnih sredstev odpravljen ali razveljavljen, če je bil z njim postopek odločanja o zadevi končan. Z odpravo odločbe po nadzorstveni pravici pa postopek odločanja o zadevi ni bil končan. Zato je bilo treba tožbo zoper izpodbijano odločbo zavreči v skladu s 4. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Z izpodbijanim sklepom pa je bila pritožba zoper odločbo Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja številka 33101-26400/2007/40 z dne 7. 6. 2011, zavržena. Tudi ta odločitev tožene stranke je po oceni sodišča pravilna in zakonita. V drugem odstavku 275. člena ZUP je namreč določeno, da če je bilo zoper odpravljeno odločbo (po nadzorstveni pravici) vloženo kakšno drugo pravno sredstvo, pristojni organ to pravno sredstvo zavrže. Tako je bilo treba navedeno pritožbo zoper odločbo, ki je bila po nadzorstveni pravici odpravljena, že po citirani določbi ZUP, zavreči. Tožena stranka pa je tudi pravilno ugotovila, da zaradi, po nadzorstveni pravici, odpravljene odločbe tožeča stranka nima več pravnega interesa za vloženo pritožbo zoper navedeno odločbo saj se bo o vsebini njenih zahtevkov odločalo v ponovljenem postopku zaradi odpravljene odločbe. Zato je bilo treba tožbo zoper izpodbijani sklep, v skladu s 6. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavreči, saj izpodbijani sklep ki se izpodbija s tožbo očitno ne posega v pravico ali v neposredno, na zakon oprto osebno korist tožeče stranke.