Jedro

Sodba ne sme temeljiti na kazenski ovadbi, saj kazenska ovadba ni dokaz. Iz obrazložitve sodbe prve stopnje ni razvidno, da bi sodišče za krivdo uporabilo dopolnitev kazenske ovadbe, čeprav jo v obrazložitvi res navaja, vendar pa ista vsebina izhaja tudi iz pričevanja priče, kar je v sodbi tudi pojasnjeno. Določba 8. točke 1. odstavka 364. člena ZKP se ne nanaša na kazensko ovadbo.

Izrek

Zahteva zagovornika obs. za izreden preizkus pravnomočne sodbe se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenima pravnomočnima sodbama je bil obs. spoznan za krivega petih kaznivih dejanj napeljevanja h kaznivemu dejanju požiga oo 1. odstavku 180. člena KZ RS v zvezi s 23. členom KZ SFRJ ter mu je bila izrečena enotna kazen 3 let zapora.

Obsojenčev zagovornik je vložil zahtevo za izreden preizkus pravnomočne sodbe. Zahtevo je vložil iz razloga bistvene kršitve določb ZKP na prvi stopnji po 8. točki 1. odstavka 364. člena ZKP ter bistvene kršitve določb ZKP na drugi stopnji po 11. točki 1. odstavka 364. člena ZKP ter kršitve kazenskega zakona v smislu 2. točke 365. člena ZKP. Navedene kršitve utemeljuje s tem, da naj bi prvostopno sodišče sodbo oprlo na dopolnitev kazenske ovadbe, sodišče druge stopnje pa je nato protispisno ugotovilo, da se prvostopna sodba v dokazne namene ne opira na ta dokaz. Sodba sodišča druge stopnje po mnenju zagovornika tudi nima razlogov o odločilnih dejstvih, saj bi moralo upoštevati predloge v pritožbi, da naj se glede obs. pritegne izvedenec psihiater. Iz teh razlogov je zagovornik predlagal, da naj vrhovno sodišče prvostopno in drugostopno sodbo razveljavi ter zadevo vrne v ponovno obravnavanje in odločanje prvostopnemu sodišču, poleg tega pa po 5. odstavku 428. člena ZKP odredi, da se izvršitev sodbe odloži. Sodišče v sodbi glede ugotovitev o kaznivem dejanju in kazenski odgovornosti storilca res ne more temeljiti na kazenski ovadbi, saj ta ni dokaz, vendar iz obrazložitve sodbe sodišča prve in druge stopnje ni razvidno, da bi sodišče za krivdorek obs. uporabilo dopolnitev kazenske ovadbe. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi (stran 12 prvostopne sodbe) res navaja vsebino dopolnitve kazenske ovadbe, vendar ista vsebina izhaja tudi iz pričevanja priče, kar je v obrazložitvi sodbe sodišča prve stopnje tudi pojasnjeno. Dopolnitev kazenske ovadbe uprave za notranje zadeve torej ni bila temelj za ugotovitev kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti obs.. Poleg tega je treba opozoriti, da se določba 8. točke 1. odstavka 364. člena, ko omenja dokaz, na katerega se po določbah zakona o kazenskem postopku sodba ne more opirati, ne nanaša na kazensko ovadbo.

Zagovornik obs. poleg tega očita sodišču druge stopnje, da je s sodbo kršilo določbo 11. točke 1. odstavka 364. člena ZKP, kar pa glede na določbo 427. člena ZKP sploh ne more biti uveljavljen kot razlog v postopku za izreden preizkus pravnomočne sodbe. Kršitev kazenskega zakona po 2. točki 365. člena ZKP vidi obsojenčev zagovornik v vprašanju prištevnosti obs., kar pa bi bilo možno ugotavljati le ob drugače ugotovljenem dejanskem stanju. Zagovornik torej s tem prvenstveno izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar pa v postopku za izreden preizkus pravnomočne sodbe tudi ni možno uveljavljati.

Vrhovno sodišče ni moglo ugoditi zagovornikovemu predlogu, da se izvršitev sodbe odloži, saj je bilo iz razlogov, ki jih je v zahtevi zagovornik uveljavil, razvidno, da je zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe neutemeljena in torej odložitev izvršitve pravnomočne sodbe ni prišla v poštev.

Uporaba določb zakona o kazenskem postopku temelji na določbi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije.