Jedro

Prvi odstavek 81. člena ZZK-1 določa, da se vknjižba pridobitve pravice z učinkom, od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba spora (vknjižba pravice v vrstnem redu zaznambe spora), dovoli na podlagi pravnomočne sodne odločbe, ki je bila izdana v postopku, v zvezi s katerim je bil zaznamovan spor, in s katero je bilo tožbenemu zahtevku ugodeno. V obravnavani zadevi gre ravno za tako situacijo. V postopku, ki se je vodil pred okrožnim sodiščem pod opr. št. P1, je na podlagi tožbe v navedeni zadevi prišlo do zaznambe spora pri nepremičninah nasprotnega udeleženca. V tem postopku je prišlo do sodne poravnave, s katero je bilo tožbenemu zahtevku ugodeno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor udeleženca H. d.o.o. in potrdilo sklep Dn 1 s katerim je je bilo na podlagi izdatka sodne poravnave Okrožnega sodišča v Murski Soboti dovoljen vpis lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora na ime predlagateljice z učinkovanjem dne 21.3.2013, izbris zaznambe spora in izbris vknjiženih hipotek v korist RS in H. d.o.o. Zoper navedeni sklep se pritožuje udeleženec H. d.o.o. Ne strinja se z ugotovitvijo sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da gre v obravnavani zadevi za zaznambo izbrisne tožbe. Glede na rubriko „dodatni opis“ je predlagateljica s tožbo vtoževala razvezo pogodbe in izstavitev listine primerne za prenos lastninske pravice v zemljiški knjigi na njeno ime. Torej ni vtoževala razveljavitev pogodbe in vzpostavitev prejšnjega stanja, kot navaja sodišče v izpodbijanem sklepu. Razlika v uporabljenih pojmih pa je bistvena za odločitev v predmetni zadevi. Sodišče prve stopnje je napačno povzelo vsebino predlagateljičine tožbe in vsebino zaznambe spora. Zagrešilo je bistveno kršitev postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). V konkretnem primeru tako ni šlo za izbrisno tožbo, ampak za tožbo na razvezo pogodbe in vračilo predmeta pogodbe. Pravna narava izbrisne tožbe je bistveno drugačna od tožbe na razvezo pogodbe, učinkuje za nazaj, v posledici česar se lahko takoj zahteva vzpostavitev prejšnjega stanja vpisov neposredno, brez kakršnegakoli nadaljnjega razpolagalnega dejanja trenutno vpisanega zemljiškoknjižnega lastnika. Tožba na razvezo pogodbe, pa učinkuje od sedaj (111. člen OZ), ko je obligacijski posel razvezan, je za vračilo prejetega potrebno opraviti tudi razpolagalni posel (izstaviti ustrezno zk listino s strani trenutno vpisanega zemljiškoknjižnega lastnika. V tem primeru torej ne gre za takojšnjo in neposredno vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, ampak je treba ta prenos opraviti derivativno. Za takšne tožbe, s katerimi se zahteva razveza pogodbe in izstavitev zk. listine, pa ZZK-1, prav iz razloga ločenosti obligacijskih in stvarnopravnih razmerij, ne omogoča zaznambe vrstnega reda, ki je namenjena zavarovanju pri originarnih pridobitvah lastninske pravice. Pritožnik nadalje navaja, da ni bil stranka pravde, ki se je vodila med predlagateljico in sedanjim lastnikom in tudi ne stranka zemljiškoknjižnega postopka, v katerem je sodišče odločalo o predlagani zaznambi. Do vpliva na njegov pravni položaj prišlo šele sedaj, ko je predlagateljica predlagala, da se pridobitev lastninske pravice vpiše v vrstnem redu zaznambe spora (ki pa bi morala biti že takrat, ko je bila predlagana, zavrnjena), čemur je sodišče sledilo, kar pa ima za posledico izgubo hipoteke v korist pritožnika. Vpis lastninske pravice v vrstnem redu nepravilne zaznambe spora pa predstavlja vpis s katerim je kršeno materialno pravo – takšen vpis bi torej bil materialnopravno napačen. Na podlagi navedenega pravnega naslova, se predlagateljico lahko vpiše kot lastnico navedene nepremičnine šele v vrstnem redu podanega predloga za vknjižbo in ne v vrstnem redu zaznambe spora. Zato je tudi izbris hipoteke na navedenih nepremičninah, ki jo je pritožnik pridobil še preden je tretji vložil predlog za vpis lastninske pravice na podlagi sodne poravnave, materialnopravno neutemeljen.

Pritožba ni utemeljena.

Prvi odstavek 81. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1) določa, da se vknjižba pridobitve pravice z učinkom, od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba spora (vknjižba pravice v vrstnem redu zaznambe spora), dovoli na podlagi pravnomočne sodne odločbe, ki je bila izdana v postopku, v zvezi s katerim je bil zaznamovan spor, in s katero je bilo tožbenemu zahtevku ugodeno. V obravnavani zadevi pa gre ravno za tako situacijo. V postopku, ki se je vodil pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti pod opr. št. P 1, je na podlagi tožbe v navedeni zadevi prišlo do zaznambe spora pri nepremičninah navedenih v uvodu tega sklepa. V tem postopku je prišlo do sodne poravnave, s katero je bilo tožbenemu zahtevku ugodeno. Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje sprejeta z izpodbijanim sklepom pravilna, izpodbijani vpis ni materialnopravno napačen, kot to zmotno meni pritožba. Podane pritožbene navedbe so upoštevaje navedeno za odločitev v tej zadevi nerelevantne.

Upoštevaje navedeno je bilo potrebno neutemeljeno pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).