Jedro

Tehten razlog v pomenu 67. člena ZPP bi sicer lahko bile okoliščine, ki vzbujajo objektivno upravičen strah pred pristranskostjo sodišča, vendar pa takih ravnanj sodišča v konkretnem primeru ni.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pri Okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici je v teku postopek zavarovanja nedenarne terjatve tožnice z začasno odredbo. Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici je s sklepom Z 66/2013 z dne 19. 12. 2013 zavrnilo upničin predlog za izdajo začasne odredbe. Upnica je 30. 12. 2013 zoper sklep vložila pritožbo, s katero je med drugim predlagala tudi prenos pristojnosti za odločanje na prvi stopnji na drugo stvarno pristojno sodišče, ki jo utemeljuje z zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča. Navaja, da je dolžnik štiri dni po vložitvi predloga za izdajo začasne odredbe na upnico naslovil dopis, v katerem med drugim pojasnjuje, da je zainteresiran za vse načine dogovarjanja in reševanja zadeve, ki jim daje prednost pred sodnimi postopki. Upnica je prepričana, da ni naključje, da so ji dolžnikovi pooblaščenci navedeni dopis poslali nekaj dni po vložitvi predloga za izdajo začasne odredbe. Njegove vsebine si ne more razlagati drugače, kot da so bili dolžnik ali njegovi pooblaščenci še pred izdajo sklepa o zavrnitvi začasne odredbe s strani Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici neformalno obveščeni o vložitvi predloga za izdajo začasne odredbe. Očitno je, da v konkretni zadevi s stališča percepcije javnosti ni mogoče govoriti o nepristranskosti in neodvisnosti sodišča. 2. Predlog ni utemeljen.

3. Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča o konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožana tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

4. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen Zakona o pravdnem postopku - nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju. Glavni namen prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je sicer v skladu s temeljnim načelom ekonomičnosti zagotoviti večjo smotrnost postopka. Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ pa zajema različne druge okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak lahko nanj vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. 5. Zatrjevanih okoliščin po oceni Vrhovnega sodišča ni mogoče subsumirati pod pojem „drugega tehtnega razloga“ iz 67. člena ZPP. Vsaka trditev o nezakonitem ravnanju sodnih organov ne more imeti avtomatsko za posledico prenosa krajevne pristojnosti. Tehten razlog v pomenu 67. člena ZPP bi sicer lahko bile okoliščine, ki vzbujajo objektivno upravičen strah pred pristranskostjo sodišča, vendar pa takih ravnanj sodišča v konkretnem primeru ni. Vsebine dopisa, ki ga omenja upnica, ni mogoče razlagati na način, kot je prikazan v predlogu. Namigovanje, da je Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici neformalno obvestilo dolžnika o vložitvi predloga za izdajo začasne odredbe, ki ni potrjeno z nobenim dokazom, je nekorektno in ne more pripeljati do želenih posledic za upnico.

6. Ker uveljavljane okoliščine ne utemeljujejo prenosa krajevne pristojnosti, je bilo treba predlog zavrniti.