Jedro

Pritrditi je stališču sodišča prve stopnje, da sama prodaja nepremičnin še ne pomeni zmanjšanja premoženja samega po sebi, ampak le njegovo preoblikovanje, tožnik pa tudi ni trdil, da bi toženka nepremičnine nameravala prodati „pod ceno“ oziroma, da bi s kupnino nato kako drugače razpolagala in tako zmanjšala premoženje. Zato zgolj dejstvo, da toženka prodaja svoje nepremičnine, še ne zadošča za pravni standard subjektivne nevarnosti iz drugega odstavka 270. člena ZIZ.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe, s katero je tožnik zaradi zavarovanja njegove denarne terjatve do toženke (glavnice v višini 25.684,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 4. 2019 dalje) predlagal dovolitev zavarovanja z začasno odredbo zoper toženko (I/1. točka izreka); prepoved toženki odtujitev in obremenitev nepremičnin – parcele 600, 601/1, 601/,2 603/1, vse k. o. ... – v nadaljevanju toženkine nepremičnine (I/2. točka izreka); vpis te prepovedi odtujitve in obremenitve v zemljiški knjigi (I/3. točka izreka); takojšnjo veljavnost začasne odredbe in trajanje še 30 dni po pravnomočnem koncu pravdnega postopka (I/4. točka izreka); da ugovor zoper sklep o začasni odredbi ne zadrži njene izvršitve (I/5. točka izreka) in povrnitev stroškov zavarovanja v zvezi z izdajo začasne odredbe (I/6. točka izreka). Odločilo je, da tožnik trpi sam svoje stroške postopka za izdajo začasne odredbe (II. točka izreka).

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožnik po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni oziroma podredno razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je izkazal, da namerava toženka odtujiti svoje nepremičnine (kmetijska zemljišča), saj jih preko nepremičninske agencije že prodaja. Življenjsko in izkustveno nesprejemljivo je stališče sodišča prve stopnje, da se bo z odtujitvijo – prodajo toženkinih nepremičnin premoženje le preoblikovalo. Ker je toženka začela s prodajo nepremičnin takoj po vložitvi tožnikove tožbe pred sodiščem prve stopnje obstaja verjetnost, da bo toženka s prodajo onemogočila oziroma precej otežila tožnikovo terjatev zoper toženko. Plačilo kupnine na podlagi prodajne pogodbe je mogoče tudi v korist tretjega ali gotovinsko, s čimer bi bila tožniku v celoti onemogočena njegova terjatev, saj toženka drugega premoženja nima in prejema le pokojnino. Toženka je 10. 3. 2023 že vložila pri upravni enoti ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča, kar izkazuje, da ima znanega kupca, kupec pa mora v skladu z določili Zakona o kmetijskih zemljiščih vložiti izjavo o sprejemu ponudbe v roku 15 dni in se šteje, da je v istem roku sklenjen pravni posel. Toženkina ravnanja so nevarna za njeno premoženje oziroma njeno sposobnost plačati dolg in predstavljajo subjektivno nevarnost, da bo uveljavitev tožnikove terjatve onemogočena ali precej otežena. Uveljavlja odstop od sodne prakse sodišča prve stopnje in se sklicuje na sklep P 298/2018 z dne 9. 5. 2018, ki ga ne predloži. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Predmet pritožbenega preizkusa je sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožnikovega predloga za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve. Tožnik je predlog podal za zavarovanje denarne terjatve, ki jo uveljavlja pred sodiščem prve stopnje. S tožbo od toženke zahteva plačilo odškodnine v znesku 25.684,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 4. 2019 in povrnitev pravdnih stroškov.

5. Po prvem odstavku 270. člena ZIZ sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje denarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Po drugem odstavku 270. člena ZIZ mora upnik verjetno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Po tretjem odstavku 270. člena ZIZ upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo.

6. Sodišče prve stopnje je po tožniku predlagano začasno odredbo zaradi zavarovanja tožnikove denarne terjatve tožnika zavrnilo zato, ker je po presoji tožnikovih trditev in navedb v predlogu in dokazov, ki jih je tožnik predložil kot dokaze za zatrjevana dejstva, zaključilo, da je tožnik izkazal le pogoj iz prvega odstavka 270. člena ZIZ (verjeten obstoj denarne terjatve) in ni izkazal zatrjevanega pogoja iz drugega odstavka 270. člena ZIZ (subjektivna nevarnost), ki mora biti za izdajo začasne odredbe komulativno izpolnjen, na pogoj iz tretjega odstavka 270. člena ZIZ (neznatna škoda) pa se ni skliceval. Sodišče prve stopnje je ob tem povzelo zakonska določila 270. člena ZIZ in v zvezi z njimi podalo pravilno razlago navedenih zakonskih pogojev, pravilno pa je ob tem poudarilo, da je trditveno in dokazno breme za izkazanost teh zakonskih pogojev na tožniku in da sodišče izda predlagano začasno odredbo le, če upnik (tožnik) s svojimi navedbami v predlogu in dokazi, ki jih zanje predlaga oziroma predloži, izkaže izpolnjenost le-teh.

7. Neutemeljene so tožnikove pritožbene navedbe, da je tožnik izkazal subjektivno nevarnost, da bo zaradi toženkine prodaje nepremičnin uveljavitev tožnikove terjatve onemogočena ali precej otežena. Kot je tožniku pravilno pojasnilo že pritožbeno sodišče, mora upnik (tožnik) v primeru izdaje začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve za njeno utemeljenost zatrjevati (in dokazati) konkretno in subjektivno ravnanje dolžnice (toženke) v smeri onemogočanja oziroma oteževanja uveljavitve terjatve, ki pripelje do objektivne posledice, torej do stanja, ko je oziroma bo izterjava ogrožena. Sodišče prve stopnje je prepričljivo ocenilo tožnikove trditve o toženkini prodaji nepremičnin (kmetijske in gozdne površine) za ceno 118.000 EUR kot takšne, ki takšnega ravnanja ne izkazujejo. Tožnik namreč ni navedel, kako naj bi toženka s takšno prodajo (glede na prodajno ceno 118.000 EUR) zmanjšala svoje premoženje in s tem onemogočila ali precej otežila uveljavitev njegove terjatve, ampak je navajal le, da v primeru prodaje toženka ne bo imela več premoženja in prejema le nižjo pokojnino. Pritrditi je stališču sodišča prve stopnje, da sama prodaja nepremičnin še ne pomeni zmanjšanja premoženja samega po sebi, ampak le njegovo preoblikovanje, tožnik pa tudi ni trdil, da bi toženka nepremičnine nameravala prodati „pod ceno“ oziroma, da bi s kupnino nato kako drugače razpolagala in tako zmanjšala premoženje. Zato zgolj dejstvo, da toženka, ki prejema (po tožnikovih navedbah nizko) pokojnino, prodaja svoje nepremičnine, še ne zadošča za pravni standard subjektivne nevarnosti iz drugega odstavka 270. člena ZIZ. Sicer posplošene navedbe v pritožbi o plačilu kupnine v korist tretjega ali v gotovini pa predstavljajo nedopustne pritožbene novote.1 Prav tako zgolj dejstvo, da je toženka začela s prodajo nepremičnin po vložitvi tožnikove tožbe samo po sebi še ne dokazuje, da bo toženka s prodajo onemogočila oziroma precej otežila tožnikovo terjatev zoper toženko. Uveljavljan odstop od sodne prakse (tožnik se sicer sklicuje na sklep sodišča prve stopnje P 298/2018, ki ga ne predloži) pa ni podan.

8. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da ni izkazana verjetnost, da je začasna odredbe potrebna, ker obstaja nevarnost, da bo zaradi toženkinega odtujevanja, skrivanja ali drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Zato je predlog za izdajo začasne odredbe pravilno zavrnilo.

9. Glede na navedeno je tožnikova pritožba neutemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na obstoj katerih pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ. Zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Ker tožnik ni pojasnil, zakaj takšnih navedb ni podal v postopku pred sodiščem prve stopnje, jih pritožbeno sodišče ni obravnavalo (prvi odstavek 337. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).