Jedro

Pogodba o upravljanju ni bila veljavno sklenjena, zato ne predstavlja pooblastila družbi S. d. d., da v imenu etažnih lastnikov opravlja naloge upravnika in jih zastopa pred sodišči.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo:

1. Pravdna dejanja družbe S. d. d. se razveljavijo.

2. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 77116/2012 z dne 31. 5. 2012 se razveljavi tudi v prvem in tretjem odstavku izreka in se tožba zavrže. 3. Tožeča stranka je dolžna v roku 8 dni povrniti toženi stranki njene pravdne stroške v višini 40,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka 8 dnevnega roka dalje do plačila.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožila: A. U. in ostali etažni lastniki stavbe na naslovu P. 23, ki jih vse na podlagi 118. člena SPZ zastopa upravnik S., d. d. (v nadaljevanju: tožeča stranka). Uveljavljala je vse pritožbene razloge po Zakonu o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Višjemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano odločitev spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, z vsemi stroškovnimi posledicami za toženo stranko.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga, da višje sodišče pritožbo zavrne in tožeči stranki naloži plačilo stroškov.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. O pritožbi zoper sklep je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica, saj gre za gospodarski spor majhne vrednosti, zadeva pa ni zapletena glede pravnih ali dejanskih vprašanj in od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja, kar bi opravičevalo odstop zadeve v reševanje senatu.

6. Sodba in sklep v sporu majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, prvi odstavek 495. člena ZPP) se lahko izpodbijata samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Sodbe in sklepa, izdanih v postopku v sporih majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar pomeni, da je višje sodišče, ko odloča o pritožbi, vezano na dejansko stanje, kakor ga je ugotovilo sodišče prve stopnje.

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo za odločitev o pritožbi naslednja pravno relevantna dejstva: - iz Pogodbe o upravljanju storitev upravljanja soseske B. v Ljubljani z dne 17. 6. 1996 (v nadaljevanju: Pogodba, priloga A1 spisa) izhaja, da I. d. d. kot naročnik pogodbo sklepa za račun kupcev stanovanj na podlagi njihovih podpisanih pooblastil in izjav, ki pa jih v spisu ni; - tožeča stranka ni predložila soglasij zadostnega števila etažnih lastnikov.

8. Na podlagi teh dejanskih ugotovitev, na katere je višje sodišče vezano, je sodišče prve stopnje napravilo pravilen materialnopravni zaključek, da Pogodba ni bila veljavno sklenjena, zaradi česar ne predstavlja pooblastila družbi S. d. d., da v imenu etažnih lastnikov opravlja naloge upravnika in jih zastopa pred sodišči (1).

9. Tožeča stranka v pritožbi uveljavlja, da je tožena stranka ugovarjala sklepu o izvršbi, ker naj bi morala družba S. d. d. izkazati izrecna pooblastila tožečih strank zakonitemu zastopniku. Tožeča stranka je pogodbo o upravljanju priložila tožbi in izrecno izpostavila, da je kot upravnik stavbe S. d. d. zakoniti zastopnik tožečih strank, kar priznava tudi tožena stranka. Ker tožena stranka zoper izrecne tožbene navedbe in predložene listine s strani tožeče stranke ni odgovorila, tožeča stranka meni, da je sodišče prve stopnje z ugotovitvijo, da tožeča stranka oziroma njen zakoniti zastopnik ni izkazala veljavnega zastopstva, napravilo bistveno kršitev procesnih pravil in prekoračilo svoja pooblastila v okviru procesnega vodstva, kot je pričelo samoiniciativno presojati veljavnost pogodbe o upravljanju in status S. d. d. kot upravnika stavbe, saj tožena stranka temu ni nikjer ustrezno oporekala.

10. Te pritožbene trditve so neutemeljene, saj je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa jasno navedlo, da mora sodišče med postopkom ves čas paziti, ali je tisti, ki nastopa kot pooblaščenec, upravičen za zastopanje. To stori sodišče po uradni dolžnosti, ne glede na to, ali katera od strank dejstva v zvezi s procesnimi predpostavkami izrecno uveljavlja. 80. člen ZPP namreč določa, da mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben, ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik, in ali ima zakoniti zastopnik posebno dovoljenje, kadar je to potrebno, in ali stranko zastopa pooblaščenec, določen v tretjem odstavku 86. člena tega zakona oziroma v tretjem odstavku 87. člena tega zakona.

11. Tožeča stranka ugovarja tudi ugotovitvi, da naj aktivna legitimacija ne bi bila podana, saj so tožeče stranke kot etažni lastniki stavbe več kot upravičene nastopati kot upnik zoper toženo stranko kot dolžnika v rezervni sklad. Tožeči stranki gre pojasniti, da sodišče v izpodbijanem sklepu ni navedlo, da etažni lastniki stavbe niso aktivno legitimirani v tej zadevi. Sodišče je namreč razveljavilo pravdna dejanja družbe S. d. d., ki jih je opravljala v imenu in za račun tožečih strank, čeprav za to ni imela niti zakonske, niti pogodbene podlage oziroma pooblastila, niti ni predložila odobritve pravdnih dejanj s strani tožečih strank, na kar je bila s sklepom z dne 13. 2. 2014 tudi izrecno opozorjena. Neutemeljen pa je tudi pritožbeni očitek, da bi sodišče k odobritvi pravdnih dejanj moralo pozivati neposredno tožečo stranko, saj je k temu pravilno pozvalo pooblaščenca, kot to določa drugi odstavek 98. člena ZPP (2).

12. Glede na navedeno in ker v postopku na prvi stopnji tudi ni prišlo do kršitev, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

13. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo priglasila stroške sprejema in pregleda pritožbe, ugovora in takse po Zakonu o sodnih taksah. Vendar je do nagrade za opravljeno pravno storitev (torej za sprejem, pregled in vložitev pritožbe) skladno z Zakonom o odvetništvu in Zakonom o odvetniški tarifi upravičen le odvetnik na podlagi mandatnega razmerja s stranko in ne stranka sama. Za vložitev odgovora na pritožbo pa taksne obveznosti ni in ta strošek toženi stranki ni nastal, zato je stroškovni zahtevek tožene stranke višje sodišče v celoti zavrnilo (155. člen ZPP).

(1) Drugi odstavek 76. člena Stvarnopravnega zakonika določa: Za posle v zvezi z rednim upravljanjem stvari je potrebno soglasje solastnikov, katerih idealni deleži sestavljajo več kot polovico njene vrednosti. 25. člen Stanovanjskega zakona pa: 1) Za posle v zvezi z rednim upravljanjem večstanovanjske stavbe je potrebno soglasje solastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev. 2) Za posle rednega upravljanja se štejejo zlasti posli obratovanja in vzdrževanja večstanovanjske stavbe, določitev ter razrešitev upravnika in nadzornega odbora ter oddajanje skupnih delov v najem.

(2) Sodišče lahko dovoli, da opravlja pravdna dejanja za stranko začasno oseba, ki ni predložila pooblastila, vendar pa ji hkrati naloži, da v določenem roku predloži pooblastilo ali izkaže odobritev stranke za opravljena pravdna dejanja.