Jedro

Trditveno in dokazno breme za izkazovanje pogojev za dovoljenost revizije je na stranki. Povezanost spora o zakonitosti sklepa o razglasitvi športnih objektov občinskega pomena z denacionalizacijskim postopkom, v katerem gre le za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, še ne izkazuje zelo hudih posledic za stranko, torej pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 v tem primeru ni izpolnjen.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo je tožnica po pooblaščencu dne 24. 3. 2009 vložila revizijo. Glede dovoljenosti revizije navaja, da vrednost predmeta odločanja, na katerega se nanaša izpodbijani akt, presega vrednost 20.000,00 EUR, odločitev pa ima zanjo tudi zelo hude posledice.

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki se izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničino tožbo zoper sklep Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana z dne 25. 3. 1999 o določitvi športnih objektov občinskega pomena v Mestni občini Ljubljana.

4. Po drugem odstavku 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/2006) je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravno-sodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več svojih sklepih (Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up- 1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revidentka uveljavlja dovoljenost revizije po določbi 1. in 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 6. Po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena le, če gre za zadeve, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, vrednost izpodbijanega dela pa presega 20.000,00 EUR. V obravnavani zadevi ne gre za spor, v katerem je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, saj gre za spor o zakonitosti sklepa o določitvi športnih objektov občinskega pomena, ki ni izražen v denarni vrednosti. Tudi navedba revidentke, da vrednost predmeta odločanja presega vrednost 20.000,00 EUR, glede na zakonsko zahtevo ne zadošča, da bi bila revizija dovoljena po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 7. Po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedefiniran pravni pojem, je treba presojati v vsakem primeru posebej. Zato, da bi jih lahko Vrhovno sodišče presodilo, pa mora revident, upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in glede na ustaljeno upravno-sodno prakso, natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati. Tega revidentka ni storila, saj je v reviziji le pavšalno navedla, da ima odločitev zanjo zelo hude posledice, zato zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije ni izkazala. Če pa revidentka nastanek zelo hudih posledic povezuje z denacionalizacijskim postopkom, ji je treba pojasniti, da je Vrhovno sodišče v več svojih sklepih, na primer X Ips 867/2007 z dne 20. 3. 2008, X Ips 785/2007 z dne 19. 6. 2008, X Ips 724/2008 z dne 27. 11. 2008, X Ips 218/2008 z dne 26. 3. 2009, zavzelo stališče, da samo povezanost konkretnega upravnega spora z denacionalizacijskim postopkom, v katerem gre le za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, še ne pomeni zelo hudih posledic za stranko.

8. Ker revidentka ni izkazala zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.