Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Predmet odločanja je samo izrek, ne pa tudi obrazložitev sklepa.
Pritožba se zavrže. Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.
Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se zaradi umika tožbe postopek ustavi. V obrazložitvi pa je zapisalo, da bo o stroških tožene stranke odločila Služba za brezplačno pravno pomoč.
Zoper sklep se pritožuje tožena stranka. Predlaga razveljavitev sklepa. Navaja, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka iz 14. točke 339. člena ZPP – Zakona o pravdnem postopku, ker je o stroških postopka odločilo v obrazložitvi in ne v izreku. Sodišče bi moralo odločiti o stroških v sklepu, s katerim je ustavilo postopek.
Tožena stranka nima pravnega interesa za pritožbo, zato jo je sodišče druge stopnje zavrglo.
Sodišče prve stopnje je odločilo samo o tem, da se zaradi umika tožbe postopek ustavi. Predmet odločitve je namreč samo izrek, ne pa obrazložitev (člen 324/3 ZPP in člen 332 ZPP). Odločitve, ki se nanaša na to, da se zaradi umika tožbe postopek ustavi, pritožba ne napada. Torej se z njo strinja. Pravnega interesa za pritožbo torej nima - 4. odstavek 343. člena ZPP - zato jo je bilo treba zavreči po 1. odstavku istega člena.
Sodišče prve stopnje ni odločilo o stroških postopka. To, da je v obrazložitvi zapisalo, da bo o stroških tožene stranke odločila Služba za brezplačno pravno pomoč, je brez pomena, zato tudi ne more predstavljati absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, kar očita pritožba. Ker sodišče prve stopnje o stroških ni odločilo, bi bil na mestu predlog za izdajo dopolnilnega sklepa po 1. odstavku 325. člena ZPP v zvezi s členom 332 ZPP. Vlogo tožene stranke je mogoče razumeti tako, da poleg pritožbe vlaga tudi pravočasen predlog za izdajo dopolnilnega sklepa o stroških. Zavržen je torej le tisti del vloge, ki se nanaša na pritožbo, medtem ko naj o predlogu za izdajo dopolnilnega sklepa sodišče prve stopnje še odloči. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške po 152. členu ZPP, kajti za povrnitev le-teh ni podlage v 1. odstavku 154. člena ZPP.