Jedro

V upravnem postopku se lahko uredi le meja, ki med strankama ni sporna.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ odločil (ugotovil), da so urejene meje med parcelo št. 149/2 in sosednjimi parcelami št. 155/2, 158/2, 161/1, 162/3 in 164/1 v k.o. ... in parcelama 3516 in 3494/2 v k.o. ... (prvi odstavek izreka). Nadalje je odločil, da se v katastrski občini ... ukine parcela št. 149/2 in iz nje nastaneta novi dve parceli s parc. št. 149/5 in 149/6 (drugi odstavek). Meje med navedenimi parcelami potekajo po zemljiško katastrskih točkah tako, kot so navedene v grafičnem prikazu (ki je sestavni del izreka), kjer so te meje označene poudarjeno. Odločitev o urejenosti navedenih parcelnih mej temelji na določilu prvega odstavka 40. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN, Ur. list RS, št. 47/06 in 65/07 – odločba US), ki določa, da odloči geodetska uprava z odločbo o zahtevi za evidentiranje urejene meje, odločitev o ukinitvi nastankov novih parcel na določilu prvega odstavka 52. člena istega zakona, po katerem geodetska uprava na podlagi skrajšanega ugotovitvenega postopka odloči o zahtevi za uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije in z odločbo in da je obvezna priloga odločbe grafični prikaz parcel, ki prikazuje stanje parcel po opravljeni parcelaciji in nove zemljiško katastrske točke.

Drugostopni organ v svoji odločbi, s katero je pritožbo tožniku zavrnil kot neutemeljeno, navaja, da je prvostopni organ v postopku na zahtevo evidentiranja urejenih mej parcele s parc. št. 149/2 k.o. ... in parcelacije iste parcele izvedel ustno obravnavo v postopku ureditve meje in zaradi nesoglasja oba tožnika napotil k sprožitvi sodnega postopka ureditve meje. Ker tožnika v postavljenem roku sodnega postopka ureditve meje nista sprožila, je po določilu četrtega odstavka 39. člena ZEN štel, da tožnika kot lastnika parcele s parc. številko 161/1 k.o. ... soglašata z mejo do parcele s parc. št. 149/2 iste k.o., kot je evidentirana v zemljiškem katastru in zato izdal izpodbijano odločbo. V zvezi s to svojo odločitvijo se drugostopni organ sklicuje na določbe 39. člena ZEN. Poziv na sprožitev sodnega postopka ureditve meje je bil tožnikoma vročen dne 5. 3. 2009, iz obvestila sodišča z dne 7. 5. 2009 pa izhaja, da sodnega postopka nista sprožila. Glede na določilo četrtega odstavka 39. člena ZEN je zato prvostopni organ pravilno štel potek predlagane meje kot soglasen in je zato izdal izpodbijano odločbo. Pritožbene navedbe, da poteka uživalna meja že 100 let drugače, kot je katastrska meja in da zato katastrske meje ne priznavata, je glede na navedeno neutemeljen. Zato je bilo treba pritožba kot neutemeljeno zavrniti na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.

Tožnika v laično napisani tožbi in kasnejši dopolnitvi smiselno izpodbijata ugotovitve obeh upravnih organov glede poteka meje in navajata, da sporno zemljišče med parc. št. 149/2 in 161/1 hasnujeta v dobri veri in brez motenja že od datuma izročilne pogodbe leta 1972, kar lahko dokažeta s še živečimi pričami pred rednim sodiščem. Smiselno predlagata, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo. Priznavata prvo geodetsko merjenje parc. št. 149/2 in postavljene mejnike, kar sta tudi potrdila s svojima podpisoma pri geodetskem podjetju, druge meritve pa ne priznavata, saj je bila napravljena brez njunega privoljenja, mejniki pa niso postavljeni pravilno. Meritev bi lahko bila izvedena le sodno. V sodnem postopku lahko dokažeta, da so njuni predniki uživali sporno zemljišče v dobri veri že 114 let. Smiselno predlagata, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri napadeni odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in predlaga, da se tožba zavrne kot neutemeljena.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je prvostopni organ z izpodbijano odločbo upravičeno, v skladu z določbami ZEN, ugotovil, da so meje med parcelo št. 149/2 in sosednjimi parcelami, vključno s parcelo št. 161/1 k.o. ..., urejene, saj je postopek potekal zakonito, v skladu z določbami ZEN, tožnika pa ne navajata nobenih kršitev postopka, ki bi lahko vplivale na odločitev.

Poleg že navedenih zakonskih določb so v obravnavani zadevi pomembne določbe 39. člena ZEN (ureditev meje v primeru spora), kjer je med drugim določeno, da v primeru, če po opravljeni ustni obravnavi meja še vedno ostane sporna, geodetska uprava pozove lastnika oz. lastnike, ki se ne strinjajo s predlagano mejo, da v 30 dneh od vročitve oz. prejema poziva začnejo sodni postopek ureditve meje pred pristojnim sodiščem. Stranke je treba opozoriti na pravne posledice ki nastanejo, če ne začnejo sodnega postopka. Če sodni postopek v roku iz prvega odstavka tega člena ni začet, se šteje, da lastnik oz. lastniki soglašajo s potekom predlagane meje (prvi do četrti odstavek).

V obravnavani zadevi je iz predloženih spisov zadeve razvidno, da je bil tožnikoma dne 5. 3. 2009 vročen poziv k sprožitvi sodnega postopka ureditve meje (s strani Geodetske uprave RS, Območne geodetske uprave Maribor) datiran z dnem 4. 3. 2009, s katerim se tožnika pozivata, da (glede na dejstvo, da je meja še vedno sporna) sprožita sodni postopek ureditve meje in o tem obvestila Območno geodetsko upravo Maribor in hkrati predložita dokazilo, da je bil sodni postopek res sprožen (kopijo predloga za ureditev meje vloženega pri pristojnem sodišču, na katerem mora biti dohodni žig sodišča). Z navedenim dopisom sta bila tudi poučena, da bo Območna geodetska uprava Maribor v primeru, če v postavljenem roku sodnega postopka za ureditev meje ne bosta sprožila, štela, da soglašata s potekom meje, kot je bila označena na podlagi mejne obravnave na terenu. Da je bil tožnikoma ta poziv vročen (dne 5. 3. 2009), je razvidno iz povratnic, ki sta v upravnem spisu zadeve, da pa sodni postopek za uredite meje ni bil sprožen, je razvidno iz dopisa nepravdnega oddelka Okrajnega sodišča v Mariboru z dne 7. 5. 2009, pa tudi tožnika sama tega ne zatrjujeta.

Upoštevaje navedeno dejansko in pravno stanje zadeve so neutemeljeni tožbeni ugovori, da sporno zemljišče med parcelami št. 149/2 in 161/1 hasnujeta v dobri veri že od leta 1972, kar lahko dokažeta s še živečimi pričami pred rednim sodiščem. Tožnika sta bila z že navedenim dopisom izrecno napotena, da sprožita sodni postopek ureditve meje, vendar tega nista storila. Glede na povzeto zakonsko ureditev je neutemeljen tudi tožbeni ugovor glede priznavanja prvega geodetskega merjenja in nepriznavanja drugega.

V ostalem se sodišče, da ne bi prišlo do ponavljanja, sklicuje na dejanske in pravne ugotovitve obeh upravnih organov v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. list RS št. 105/06 s spremembami).

Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da je bila odločitev upravnega organa zakonita, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.