Jedro

Ni mogoče kar povprek šteti, da stranka zlorablja pravice, če na prvem naroku za glavno obravnavo navede nova dejstva in predlaga nove dokaze, saj ji takšno ravnanje izrecno dovoljujejo pravila pravdnega postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom odločilo, da se tožeči stranki izreče denarna kazen v višini 200,00 EUR, ki jo mora poravnati na njegov transakcijski račun v roku 15 dni od prejema sklepa, pod izvršbo.

Zoper ta sklep sodišča prve stopnje se pritožuje tožeča stranka po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP.

Pritožba je utemeljena.

Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje tožeči stranki izreklo denarno kazen v višini 200,00 EUR zato, ker je na naroku za glavno obravnavo z dne 21. 1. 2014 vložila v spis pripravljalno vlogo z dvema prilogama, čeprav je bila pravočasno seznanjena z datumom prvega naroka za glavno obravnavo. Vabilo na glavno obravnavo je bilo pooblaščencu tožeče stranke vročeno že 16. 12. 2013. Po mnenju sodišča prve stopnje naj bi tožeča stranka s tem dejanjem zlorabljala svoje procesne pravice in zavlekla postopek, saj bi glede na do prvega naroka za glavno obravnavo zbrano procesno gradivo izvedlo predlagane dokaze že na njem in o zadevi odločilo. Poleg tega je tožeča stranka na prvem naroku za glavno obravnavo predlagala tudi poizvedbo pri A. glede podatkov o stanju transakcijskih računov dolžnika, zaradi česar ji je dodelilo rok 15 dni za njihovo predložitev. Sicer pa bi te podatke tožeča stranka lahko predložila že pred prvim narokom za glavno obravnavo, ker je spletni portal A. prosto dostopen.

Ker je iz povzetih razlogov za sprejem izpodbijane odločitve jasno razvidno, da za sodišče prve stopnje predstavlja vložitev pripravljalne vloge tožeče stranke na prvem naroku za glavno obravnavo zlorabo procesnih pravic, so neutemeljene pritožbene trditve tožeče stranke, da sklepa sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti, ker naj sodišče prve stopnje ne bi pojasnilo, v čem naj bi bil njen namen škodovati drugemu ali s ciljem, ki bi bil v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem. Vendar pa je pravilna pritožbena navedba tožeče stranke, da je sodišče prve stopnje napačno presodilo, da je njeno dejanje, ko je na prvem naroku za glavno obravnavo vložila pripravljalno vlogo, zloraba procesnih pravic. Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da je prav v njenem interesu, da se pravda čimprej zaključi, kot tudi, da ni mogoče kar povprek šteti, da stranka zlorablja pravice, če na prvem naroku (za glavno obravnavo) navede nova dejstva in predlaga nove dokaze, saj ji takšno ravnanje izrecno dovoljujejo pravila ZPP. V skladu z 286. členom ZPP bi namreč lahko tožeča stranka navedbe, ki jih je podala v pripravljalni vlogi, vloženi na prvem naroku za glavno obravnavo, podala tudi z navajanjem na zapisnik in ob tem še predlagala nove dokaze. Če pa je sodišče prve stopnje želelo procesno gradivo zbrati prej in s tem zagotoviti, da bi o zadevi odločilo že na prvem naroku za glavno obravnavo, bi moralo stranko(i) na to opozoriti in jo (ju) pozvati k predložitvi vseh dokazov do prvega naroka za glavno obravnavo, kot to določa 286.a člen ZPP. Zlorabo pravic namreč predstavlja takšno izvrševanje pravic, ki drugemu škoduje, ne da bi upravičenec imel kakšno korist od izvršitve pravic oziroma takšno uporabo procesnih pravic, ki nima nič skupnega z objektivnim ciljem civilne pravde (J. Juhart, Civilno procesno pravo, stran 73). Cilj pravdnega postopka pa je izdaja zakonite in pravilne odločbe o tožbenem zahtevku (glej komentar k 11. členu ZPP v PRAVDNI postopek: zakon s komentarjem / Lojze Ude … [et al.]. - Ljubljana: Uradni list: GV Založba, Ljubljana, 2005, 1. knjiga, stran 107).

Ker je tožeča stranka z vložitvijo pripravljalne vloge na prvem naroku za glavno obravnavo z dne 21. 1. 2014 podala navedbe, da bi lahko sodišče prve stopnje zakonito in pravilno odločilo o utemeljenosti tožbenega zahtevka, navajanje dejstev in predlaganje novih dokazov na prvem naroku za glavno obravnavo pa ji izrecno dovoljuje 286. člen ZPP, opisano ravnanje tožeče stranke ne predstavlja zlorabe pravic, kot je to zmotno ocenilo sodišče prve stopnje. Res pa je tudi, da podatkov o stanju transakcijskih računov dolžnika I. V., ki je fizična oseba, tožeča stranka kljub javni dostopnosti spletne strani A. ni mogla pridobiti, saj podatki o transakcijskih računih fizičnih oseb niso javni in jih lahko stranka pridobi pri A. le, če izkaže upravičen pravni interes. Tega pa je v obravnavani zadevi tožeča stranka izkazala z zapisnikom sodišča prve stopnje o prvem naroku za glavno obravnavo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo (peta alineja 358. člena ZPP v zvezi s tretjo točko 365. člena in prvim odstavkom 366. člena ZPP).