Jedro

Prvostopenjsko sodišče ni upoštevalo pravnomočne sodbe Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, s katero sta bili odpravljeni odločbi tožene stranke o negativni uskladitvi pokojnine. Ob odpravi odločb tožene stranke, s katerima je bila pokojnina „negativno“ usklajena na podlagi določb ZUJF, ostane tako v celoti v veljavi odločba o vdovski pokojnini kot pravna podlaga, na podlagi katere je tožena stranka dolžna tožnici izplačevati vdovsko pokojnino. Ker je s pravnomočno sodbo prišlo do odpada pravne podlage, da se je vdovska pokojnina tožnici znižala in uskladila od 1. 6. 2012 po določbah ZUJF, tudi ni več pravne podlage za izdajo izpodbijanih odločb tožene stranke po določbah ZOPRZUJF. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je odpravilo upravni odločbi tožene stranke.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se odločbi tožene stranke št. ... z dne 28. 1. 2014 in št. ... z dne 24. 6. 2013, odpravita.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odločbe tožene stranke št. … z dne 24. 6. 2013 izreče za nično in odpravijo nastale pravne posledice, prav tako je zavrnilo podredne tožbene zahtevke, da se odpravita odločbi tožene stranke iste številke z dne 28. 1. 2014 in 24. 6. 2013 in odloči o pravici tako, da se ugotovi, da pokojnina, katera je bila odmerjena z odločbo tožene stranke št. ... z dne 25. 10. 2001, ni predmet uskladitve.

Štelo je, da napadena odločba ne izpolnjuje pogoje za ničnost, kakor so določeni v 279. členu ZUP, saj ni podan noben razlog. Meni, da bi sodišče, če bi sledilo tožničinemu zahtevku odločilo njej v škodo, saj bi zahtevana odprava pravnih posledic odločbe z dne 24. 6. 2013 pomenila, da ne bi bilo odločeno o razliki v izplačilu pokojnin, nastalih v obdobju od 1. 6. 2012 do 22. 3. 2013. 2. Pritožuje se tožnica. V obširni pritožbi navaja, da iz sodbe ne izhaja, ali je sodišče presojalo navedbo iz vloge z dne 6. 7. 2015, iz katere jasno izhaja, da je bila izdana pravnomočna sodba II Ps 268/2013 z dne 7. 7. 2014, s katero je bila odločba toženke z dne 17. 12. 2012 in 27. 8. 2012 odpravljena in je s tem odpadla tudi podlaga za izdajo odločbe z dne 24. 6. 2013 in 28. 1. 2014, s katero je toženka „sanirala“ nezakonito stanje. Nadalje navaja, da ni prejemnica družinske pokojnine o kateri je odločeno v izpodbijanih odločbah, temveč ji je bila priznana pravica do vdovske pokojnine, kot izhaja iz odločbe toženke št. ... z dne 25. 10. 2001. Toženka je tako odločala o neobstoječi pokojnini in nepravilno uporabila ZOPRZUJF, pri tem pa pritožnica ne pričakuje dveh izvršilnih naslovov.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami; ZPP). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče nepopolno ugotovilo dejansko stanje in na podlagi tega napačno uporabilo materialno pravo, kakor bo podano v nadaljevanju.

5. Prvostopenjsko sodišče je v skladu s prvim odstavkom 81. člena v zvezi s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji; ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 28. 1. 2014, s katerim je bila zavrnjena pritožba tožnice zoper odločbo Območne enote A. št. ... z dne 24. 6. 2013. S slednjo je bilo odločeno, da družinska pokojnina, ki jo prejema tožnica od 23. 3. 2013 znaša 743,86 EUR na mesec, pripadajoča razlika v znesku 194,24 EUR se izplača z izplačilom pokojnin za mesec junij 2013, pripadajoča razlika v znesku 776,99 EUR pa z izplačilom pokojnin za mesec maj 2014. 6. Citirana prvostopenjskega odločba toženke je bila izdana v posledici odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-186/12-34 z dne 14. 3. 2013, s katerim je to odločilo, da se drugi, tretji in četrti odstavek 143. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (Ur. l. RS, št. 40/12 in naslednji; ZUJF), razveljavijo. V II. točki izreka je odločilo, da so bili drugi, tretji in četrti odstavek 143. člena ZUJF v delih, ki so se nanašali na upravičence do dela pokojnine za upoštevanje obdobij pokojninske dobe do 31. 3. 1992 pri nosilcih zavarovanja v drugih republikah nekdanje SFRJ, v neskladju z ustavo. V III. točki izreka je toženi stranki naložilo, da mora vsem uživalcem pokojnin, ki jim je bila pokojnina odmerjena na podlagi predpisov, navedenih v I. in II. točki izreka, izdati nove odločbe, upoštevaje ureditev, ki je veljala pred začetkom učinkovanja razveljavljenih določb ZUJF. Državni zbor Republike Slovenije je sprejel Zakon o odpravi posledic razveljavitve drugega, tretjega in četrtega odstavka 143. člena ZUJF (Ur. l. RS, št. 47/13, ZOPRZUJF). Z navedenim zakonom se je določil način odprave posledic razveljavitve navedenih določb uživalcem tako usklajenih pokojnin na podlagi pravnomočnih odločb od uveljavitve ZUJF ter roke in način poračun razlike vsem uživalcem pokojnin, usklajenih po razveljavljenih določbah ZUJF.

7. Prvostopenjsko sodišče pri svoji odločitvi prezre sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr. št. II Ps 268/2013 z dne 7. 7. 2014, s katero je to sodišče odpravilo odločbi tožene stranke št. ... z dne 17. 12. 2012 in št. ... z dne 27. 8. 2012. Gre za odločbi o negativni uskladitvi pokojnine tožnici izdani na podlagi ZUJF-a, s katerima je bila tožnici zmanjšana pokojnina s 1. 6. 2012 za 100,00 EUR in je od 1. 6. 2012 znašala 643,12 EUR. Citirana sodba prvostopenjskega sodišča je pravnomočna, kakor je navedla v svoji pripravljalni vlogi z dne 6. 7. 2015 tožnica, ki je citirano sodbo tudi priložila.

8. Tožnica ima po odločbi tožene stranke št. ... z dne 25. 10. 2001 pravico do vdovske pokojnine po pokojnem B.B.. Ob odpravi odločb tožene stranke z dne 17. 12. 2012 in 27. 8. 2012, s katerima je bila njena pokojnina „negativno“ usklajena na podlagi določb ZUJF, ostane tako v celoti odločba o vdovski pokojnini tista pravna podlaga, na podlagi katere je toženec dolžan tožnici izplačevati vdovsko pokojnino.

9. Ker je s citirano sodbo II Ps 268/2013 z dne 7. 7. 2014 prišlo do odpada pravne podlage, da se je vdovska pokojnina tožnici znižala in uskladila od 1. 6. 2012 po določbah ZUJF, tudi ni več pravne podlage za izdajo izpodbijanih odločb tožene stranke po določbah ZOPRZUJF-a. 10. Pritožbeno sodišče je v skladu s 1. alinejo 358. člena ZPP ugotovilo drugačno dejansko stanje, kakor je ugotovljeno v sodbi sodišča prve stopnje, zato je pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je odpravilo napadeni odločbi tožene stranke ter tako primarnemu tožbenemu zahtevku tožnice ugodilo.