Jedro

Ni pojasnjena višina sorazmernega zneska ugodnosti, ki naj bi ga toženec dolgoval tožeči stranki. Prav tako ni jasno točno kaj naj bi sploh dolgoval, zato je odločitev o zavrnitvi tega dela tožbenega zahtevka pravilna.

Če bi sodišče upoštevalo le vse pravilno priglašene stroške postopka, bi moral toženec, katerega uspeh je nadpolovičen, tožeči stranki, ki je velika in uspešna gospodarska družba, povrniti bistveno več stroškov kot ji mora plačati same terjatve. Taka odločitev ne bi bila razumna, še manj pravična. Glede na okoliščine konkretnega primera je edina sprejemljiva odločitev, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se v izpodbijanih II. in III. točki izreka potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje toženi stranki (v nadaljevanju toženec) naložilo v plačilo 21,70 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 2. 2019 dalje do plačila (točka I izreka), višji tožbeni zahtevek, to je glede plačila 25,91 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 2. 2019 dalje do plačila, pa zavrnilo (točka II izreka) in odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (točka III izreka).

2. Zoper II. in III. točko se pritožuje tožeča stranka, zoper točko III izreka pa tudi toženec.

3. Tožeča stranka uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava in predlaga, naj višje sodišče spremeni izpodbijano sodbo tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno naj jo v izpodbijanem delu razveljavi in vrne v novo sojenje. Poudarja, da je že v dopolnitvi tožbe navedla vsa pravno relevantna dejstva, ki v celoti utemeljujejo zahtevek. Iz trditvene podlage toženca je razvidno, da prereka zgolj temelj terjatve in je sodišče neutemeljeno širilo njegovo trditveno podlago. Vtoževani račun je sam po sebi izkaz višine zahtevanega plačila, katerega pravna podlaga sta naročniška pogodba z dne 25. 5. 2013 ter aneks za vezavo z dne 3. 7. 2017. V vlogi z dne 23. 8. 2019 je trditve toženca iz odgovora na dopolnitev tožbe izrecno prerekala in pojasnila, da sta pravdni stranki 3. 7. 2017 sklenili aneks za telefonsko številko 070 000 000, s katero so tožencu omogočili spremembo obstoječega mobilnega paketa zaradi njegove zaveze, da naročniško razmerje ne bo prenehalo pred 24. meseci iz razlogov na njegovi strani, ker pa je prišlo do predčasne prekinitve naročniškega razmerja, je toženec dolžan povrniti vtoževan sorazmerni znesek ugodnosti priključnine, kar izhaja iz aneksa ter 1.4 točke Pojasnil k prilogi pogodbe o vzpostavitvi naročniškega razmerja. Šele če bi toženec podal konkretne in substencirane ugovore, bi bile potrebne podrobnejše navedbe in izračuni. Pri odločitvi o stroških postopka je sodišče napačno uporabilo drugi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Ni upoštevalo vseh okoliščin konkretnega primera. Ena od okoliščin, ki ob približno enakem uspehu strank v postopku utemeljuje odstop od načela, da nosita vsaka stranka svoje stroške, je neravnotežje v višini stroškov. Takšno neravnotežje je podano v konkretnem primeru. Sodišče bi zato moralo izračunati stroške obeh strank in jih pobotati, ter presežek naložiti v plačilo tožencu.

4. Toženec v laični pritožbi navaja, da je tožeča stranka zahtevala plačilo 47,61 EUR s pripadki in je uspela z manj kot 50 %, zato bi mu bila dolžna povrniti vse stroške postopka. V nasprotnem bo oškodovan, čeprav je bil v postopku znatno uspešnejši. 5. Pravdni stranki odgovora na pritožbo nasprotne stranke nista podali.

6. Pritožbi nista utemeljeni.

Glede pritožbe tožeče stranke zoper glavno stvar

7. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo trditveno podlago obeh pravdnih strank in glede na to sprejelo materialnopravno pravilno odločitev, ki temelji na njunih pogodbenih zavezah glede naročniškega razmerja.

8. V dopolnitvi tožbe je tožeča stranka navedla več pogodb in aneksov, ki sta jih sklenili pravdni stranki. Vtoževani račun je utemeljevala s sklenitvijo aneksa z dne 3. 7. 2017 za telefonsko številko 070 000 000, ki ga imenuje Aneks 1. Glede „ugodnosti in vezave“ je navedla, da se je toženec zavezal, da bo naročniško razmerje trajalo najmanj 24 mesecev in zato prejel posebno ugodnost, ki pa je ni opredelila. Nato je zapisala, da če bo obveznost kršil „mora vrniti prejeti sorazmerni znesek ugodnosti znesek priključnine, kar izrecno izhaja iz 1.4 točke pojasnil k Prilogi pogodbe o vzpostavitvi naročniškega razmerja in aneksa k tej pogodbi“. V nadaljevanju dopolnitve tožbe je kot ugodnost navajala nakup opreme po znižani ceni v znesku 741,84 EUR, ki se jih je toženec (tožeča stranka v vlogi sicer govori o toženki?) zavezal plačati v 24 zaporednih mesečnih obrokih po 30,91 EUR in je na podlagi Aneksa 2, to pa je aneks z dne 1. 3. 2016, prejela posebno ugodnost v skupni vrednosti 137,16 EUR, katere sorazmerni del mora vrniti.

9. Toženec je v odgovoru na dopolnitev tožbe navedel, da je bil sorazmerni znesek ugodnosti zaračunan nezakonito, saj s tel. št. 070 000 000 ni imel sklenjenega nobenega aneksa za vezavo in je zaračunan znesek sorazmernih ugodnosti nepojasnjen. V naslednji vlogi se je tožeča stranka zapisala, da je podlaga terjatve Aneks 1 in da se sklicuje na navedbe v dopolnitvi tožbe, iz katerih nedvomno izhaja, da je toženec zaradi predčasne prekinitve naročniškega razmerja dolžan povrniti vtoževani sorazmerni znesek ugodnosti. Katere ugodnost ni navedla.

10. Iz povzetih navedb tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ni jasno razvidno, kaj v računu predstavlja zahtevani znesek sorazmerne vrnitve ugodnosti, čeprav je toženec v odgovoru na dopolnitev tožbe opozoril, da ni jasno, kaj tožeča stranka s tem zahteva. Tožeča stranka nikjer ni navedla koliko znaša priključnina in za koliko je bila zaradi 24 mesečne vezave ugodnejša. Priključnina ni razvidna niti iz Aneksa 1 samega niti iz točke 1.4 (to je „Ugodnosti in vezave“) Pojasnil k prilogi pogodbe o vzpostavitvi naročniškega razmerja in aneksa k tej pogodbi. Iz slednjega izhaja, da je naročnik (toženec) dolžan ob predčasni prekinitvi naročniškega razmerja povrniti sorazmeren del ugodnosti, ki jo je prejel, bodisi ob sklenitvi (npr. subvencionirana priključnina, razlika med redno ceno blaga in ceno blaga ob vezavi) bodisi v določenem obdobju (razlika med redno in akcijsko ceno storitve, popusti na storitve). Dne 3. 7. 2017 je bil po navedbah v dopolnitvi tožbe sklenjen Aneks 1, na katerem temelji sporni del vtoževane terjatve. Obrazložena pa je le ugodnost, ki ima temelj v aneksu z dne 1. 3. 2016 (imenovala ga je Aneks 2). Glede na to je zaključek prvostopenjskega sodišča, da iz trditev tožeče stranke ni razvidno, kakšna je bila sploh pridobljena ugodnost ter koliko dni je ostalo od prenehanja razmerja do poteka zaveze, pravilen. To pa pomeni, da ni nepojasnjena le višina sorazmernega zneska ugodnosti, ki naj bi ga toženec dolgoval tožeči stranki, pač pa ni jasno točno kaj ji naj bi sploh dolgoval, zato je odločitev o zavrnitvi tega dela tožbenega zahtevka pravilna.

O pritožbah zoper stroškovno odločitev

11. Tudi odločitev o stroških postopka je materialnopravno pravilna. Določilo drugega odstavka 154. člena ZPP sodišču omogoča, da ob upoštevanju vseh okoliščin primera ustrezno ovrednoti tudi druge dejavnike, ne le uspeh strank v postopku, zato odločitev, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka, ni vedno le posledica polovičnega uspeha pravdnih strank. Tožeča stranka v pritožbi pravilno opozarja, da upoštevanje vseh okoliščin primera pri stroškovni odločitvi omogoča sodišču, da sprejme takšno odločitev o pravdnih stroških, ki ne bo zgolj rezultat matematične operacije, ampak bo razumna, življenjsko sprejemljiva in pravična.1 Tožečo stranko je v postopku zaradi plačila 47,61 EUR zastopala odvetniška družba, zato so njeni stroški bistveno višji od vtoževanega zneska in od stroškov toženca, ki se je zastopal sam in stroškov niti ni priglasil kot zahteva 163. člen ZPP. Tožeča stranka je uspela z manj kot 50 %. Če bi sodišče upoštevalo le vse pravilno priglašene stroške postopka, bi moral toženec, katerega uspeh je nadpolovičen, tožeči stranki, ki je velika in uspešna gospodarska družba, povrniti bistveno več stroškov kot ji mora plačati same terjatve. Taka odločitev ne bi bila razumna, še manj pravična. Glede na okoliščine konkretnega primera je edina sprejemljiva odločitev, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Sklepno

12. V pritožbah uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani. Ker tudi uradoma upoštevnih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP ni, je višje sodišče neutemeljeni pritožbi zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Ker s pritožbama nista uspeli, odgovorov na pritožbo pa ni, pravdni stranki krijeta vsaka svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP).

1 Gl. komentar N. Betetto k 154. členu v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, druga knjiga, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 31 in32.