- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cp 2363/2011
ECLI:SI:VSLJ:2012:I.CP.2363.2011 Civilni oddelek
Povzetek
- Dovoljenost revizijeAli je revizija, ki jo vloži stranka brez odvetnika, dovoljena?
- Zahteva za odvetnika po uradni dolžnostiAli ima tožnik pravico zahtevati, da mu sodišče določi odvetnika po uradni dolžnosti?
- Postopek in kršitveAli so v postopku na prvi stopnji obstajale procesne ali materialne kršitve?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Revizija je izredno pravno sredstvo, ki ga lahko v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 86. člena ZPP v imenu stranke, če ta ali njen zakoniti zastopnik nimata opravljenega pravniškega državnega izpita, vloži samo odvetnik. Izredna revizija, ki jo je vložil sam tožnik, tega zakonskega pogoja ne izpolnjuje. Sodišče prve stopnje jo je torej v skladu s prvim odstavkom 374. člena ZPP utemeljeno zavrglo.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je kot nedovoljeno zavrglo revizijo, ki jo je tožnik 31. 03. 2009 vložil zoper sklep (pravilno: sodbo) Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 3196/2007 z dne 05. 12. 2007. 2. Tožnik se je 02. 11. 2009 zoper navedeni sklep pritožil. Navaja, da se je že na začetku obravnave odrekel zastopanju svoje pravne zastopnice. Menil je namreč, da je zadeva preprosta, saj je sporno zemljišče dokazano plačal. Ker je bilo krivično razsojeno v njegovo škodo, naj mu sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti določi ustreznega odvetnika. Tožnik namreč vztraja pri vloženi izredni reviziji. V nadaljevanju opisuje vsebino spora s tožencem ter opozarja na očitne zmote in napake, do katerih je prišlo pri sojenju.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Revizija je izredno pravno sredstvo, ki ga lahko v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 86. člena Zakona o pravdnem postopku (1) (ZPP) v imenu stranke, če ta ali njen zakoniti zastopnik nimata opravljenega pravniškega državnega izpita, vloži samo odvetnik. Izredna revizija, ki jo je vložil sam tožnik, tega zakonskega pogoja ne izpolnjuje. Sodišče prve stopnje jo je torej v skladu s prvim odstavkom 374. člena ZPP utemeljeno zavrglo. Če namreč revizijo vloži nekdo, ki nima te pravice, potem revizija ni dovoljena, kar pomeni, da njeno vsebinsko obravnavanje ni dopustno.
5. Za tožnikovo zahtevo, naj mu sodišče določi odvetnika po uradni dolžnosti, ni podlage v zakonu. Sicer pa bi tožnika moral zastopati odvetnik že ob vložitvi revizije. Ostale pritožbene trditve za presojo dopustnosti revizije in utemeljenosti njenega zavrženja niso relevantne. Poleg tega se nanašajo na že pravnomočno razsojeno stvar, zato nanje ni treba odgovarjati.
6. V postopku na prvi stopnji ni bilo procesnih ali materialnih kršitev, na katere mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti, drugih pa tožnik v pritožbi ne uveljavlja. Sodišče druge stopnje je zato njegovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
(1) Ur. l. RS, št. 73/2007- UPB3 in 45/2008.