Jedro

Tožnik prejema pokojnino od tistega nosilca socialnega zavarovanja, kateremu je pretežni del svoje zavarovalne dobe plačeval prispevke za pokojninsko zavarovanje. Bolj ugodna ureditev, ki jo slovenski zakon priznava svojim državljanom, pa je posebna pravica, ki le-tem zagotavlja višjo stopnjo socialne varnosti. Tako zagotavljanje socialne varnosti, urejeno s posebnim zakonom (ki poleg tega ureja pod določenimi pogoji tudi pravice do socialne varnosti drugih, bivših vojaških oseb, ne samo državljanov RS), ni v nasprotju z ustavno pravico do socialne varnosti, niti mu ni mogoče očitati neenake oziroma diskriminacijske obravnave.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je deloma ugodilo tožbenemu zahtevku, razveljavilo dokončno odločbo tožene stranke št. P-4.088.308 z dne 29.5.200, s katero je bil zavržen tožnikov zahtevek, in zavrnilo tožbeni zahtevek, da se mu prizna pravica do pokojnine.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da vztraja pri navedbah v pritožbi. Utemeljitev na strani 3 izpodbijane sodbe je povsem nepomembna, saj je pomembno samo vprašanje, ali res zakon določa državljanstvo RS v času zahteve pri toženi stranki in ne tistega v času, ko naj bi pravica nastala. Sodba se zgrešeno sklicuje na odločbo USRS U-I-155/00 z dne 22.4.2004, saj ta obravnava povsem drugačno vprašanje. Meni, da bi moralo revizijsko sodišče pričeti spor za oceno ustavnosti pred USRS, če bi tako kot sodišči nižje stopnje bilo mnenja, da je v zakonu določeno, da velja državljanstvo RS v času vložitve zahteve. Neustavno je, da zakonska ureditev priznanja pravice do pokojnine, priznanje pravice veže na državljanstvo. Zato je predlagal, da revizijsko sodišče reviziji ugodi, izpodbijano sodbo spremeni in tožbenemu zahtevku ugodi oziroma podredno, da jo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

Revizijsko sodišče ugotavlja, da izpodbijana sodba na 4. strani jasno navaja razlog o bistvenem spornem vprašanju oziroma razlog, zaradi katerega je bil tožbeni zahtevek zavrnjen. Zato ni mogoče zaključiti, da izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti, ker nima razlogov o odločilnih dejstvih, kar pomeni, da tudi ni ugotoviti očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

Sodišče v izpodbijani sodbi ni zmotno uporabilo materialnega prava.

Sodišči sta ugotovili, da tožnik v času vložitve zahtevka in v času trajanja sodnega postopka (na prvi stopnji) ni bil državljan Republike Slovenije, kar se sicer v reviziji niti ne prereka.

Po določbi četrtega odstavka 2. člena Zakona o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev (ZPIZVZ - Uradni list RS, št. 49/98 in nadalj.) državljani Republike Slovenije, ki jim je 18.10.1991 manjkalo največ pet let starosti ali pokojninske dobe za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do pokojnine po vojaških predpisih in so imeli na dan 1.10.1991 stalno prebivališče v Republike Sloveniji oziroma v državi, ki slovenskim državljanom ne priznava pravic na podlagi zavarovanja po vojaških predpisih, pridobijo pravico do pokojnine pod pogoji in na način, določen v zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (splošni predpisi), kot če bi pretežni del svoje zavarovalne dobe prebili v zavarovanju pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Tožnik kljub temu, da je po 18.10.1991 ostal v službenem razmerju v JLA in je pridobil s 1.9.1992 pravico do vojaške pokojnine kot general-major, in da se mu ta pokojnina tudi redno izplačuje, vložil zahtevo, da se mu prizna pravica do pokojnine po splošnih pogojih slovenskega nosilca zavarovanja, ker mu je (še kot slovenskemu državljanu) pred 18.10.1991 ob izpolnjenem pogoju stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji takrat manjkalo največ pet let starosti oziroma pokojninske dobe za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do pokojnine po vojaških predpisih. Tak zahtevek mu je bil zavrnjen z obrazložitvijo, da v času vložitve zahteve ni bil državljan RS.

Taka razlaga zakona je po mnenju revizijskega sodišča zakonita. Za pravilno odločitev ne more biti upoštevano državljanstvo RS v letu 1991, ker zakon v četrtem odstavku 2. člena ZPIZVZ izrecno določa, da pridobijo pravico do pokojnine pod pogoji iz zakona državljani Republike Slovenije. To pomeni, da tisti, ki ni državljan Republike Slovenije, take pokojnine ne more dobiti.

Nobenega razloga ni za predlagano prekinitev postopka in oceno ustavnosti. Prvič sploh ne gre za to, da tožniku za njegovo delo ne bi bila priznana "zaslužena" pokojnina, ker pokojnino prejema od tistega nosilca socialnega zavarovanja, kateremu je pretežni del svoje zavarovalne dobe plačeval prispevke za pokojninsko zavarovanje. Bolj ugodna ureditev, ki jo slovenski zakon priznava svojim državljanom, pa je posebna pravica, ki le tem zagotavlja višjo stopnjo socialne varnosti. Tako zagotavljanje socialne varnosti, ki je urejeno s posebnim zakonom (ki poleg tega ureja pod določenimi pogoji tudi pravice do socialne varnosti drugih, bivših vojaških oseb, ne samo državljanov RS), po mnenju revizijskega sodišča ni v nasprotju niti z določbami 50. člena Ustave RS, niti mu ni mogoče očitati neenake oziroma diskriminacijske obravnave, kar skuša s primerom iz evropskega sodišča dokazovati revident. Bistveno je, da je bila revidentu za njegovo delo priznana pravica do starostne pokojnine in s tem do socialne varnosti, za pridobitev višje oziroma drugačne dajatve iz pokojninskega zavarovanja, kot je sicer določena s predpisi, in za kar se zavzema revident, pa morajo biti izpolnjeni posebni pogoji. Teh pogojev pa revident, kot je bilo ugotovljeno v postopku, ne izpolnjuje.

Zaradi navedenih razlogov je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.