Jedro

Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča predloženi dokazi izkazujejo utemeljen sum, da je obdolženka storila očitano kaznivo dejanje.

Izrek

Pritožbi pooblaščencev oškodovanke kot tožilke B. B. se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Mariboru je s sklepom I Kr 48130/2022 z dne 28. 3. 2023 na podlagi prvega odstavka 437. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 277. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zavrglo obtožni predlog oškodovanke kot tožilke B. B. zoper obdolženo A. A. zaradi kaznivega dejanja tatvine po prvem odstavku 204. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Odločilo je še, da na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP obremenjujejo stroški postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženke proračun.

2. Zoper sklep se zaradi vseh pritožbenih razlogov pritožujejo pooblaščenci oškodovanke kot tožilke, ki pritožbenemu sodišču predlagajo, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v meritorno odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je obtožni predlog, vložen zoper obdolženo A. A., zavrglo iz razloga, ker dejanje, ki je predmet obtožbe, ni kaznivo dejanje (1. točka prvega odstavka 277. člena ZKP v zvezi s 437. členom ZKP). Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa pa je razvidno, da je sodišče prve stopnje v bistvu napravilo dokazno oceno ter sprejelo dejanski zaključek o nedokazanosti zakonskega znaka tuje premične stvari, s tem pa je preseglo pristojnosti, ki jih ima v fazi predhodnega preizkusa obtožbe. Pri svoji odločitvi je izhajalo iz stališča, da je obdolženka dedinja po pokojnem C. C., zaradi česar predmetna denarna sredstva, ki so v obravnavanem časovnem obdobju predstavljala skupno lastnino dedičev, zanjo niso bila tuja premična stvar. Takšni dokazni zaključki pa so preuranjeni, kar pravilno izpostavljajo pritožniki.

5. Pri ugotavljanju, ali obstaja zadosti dokazov za utemeljen sum, da je obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje, se sme sodišče opreti le na podatke v procesnem (dokaznem) gradivu, ki ga je upravičeni tožilec predložil obtožnemu aktu. Utemeljenost suma ob vložitvi obtožnega akta zadeva stopnjo verjetnosti, da je bilo kaznivo dejanje po posameznem obdolžencu storjeno, ne pa njegove dokazanosti. Gre za nižji dokazni standard od tistega, ki se zahteva za obsodilno sodbo. Pri presoji utemeljenega suma je torej potrebno upoštevati vsebino dokazov ter iz njih izhajajoča dejstva in na njihovi podlagi sklepati, ali je izkazana potrebna stopnja verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Ne presoja pa se verodostojnost posameznih (nasprotujočih si) dokazov, ker je takšna ocena vselej pridržana glavni obravnavi.

6. Pritožniki utemeljeno uveljavljajo zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča predloženi dokazi izkazujejo utemeljen sum, da je obdolženka storila očitano kaznivo dejanje. Iz zapisnika o zapuščinski obravnavi po pokojnem C. C. z dne 21. 4. 2022 (priloga A3) namreč izhaja, da sta se poleg oškodovanke kot tožilke, ki je pokojnikova hči, kot dedinji priglasili obdolžena A. A. in D. D., pri čemer sta obe navajali, da sta zunajzakonski partnerici pokojnega C. C., prav tako je razvidno, da je oškodovanka kot tožilka navajala, da je kot hčerka pokojnega edina dedinja. Zato pritožniki upravičeno izpostavljajo, da vprašanje, kdo je dedič po pokojnem C. C., v (ne)pravdnem postopku še ni rešeno. Sodišče prve stopnje pa je s tem ko je (neargumentirano) zaključilo, da je (tudi) obdolženka dedinja, napravilo dokazno oceno, katera pa je pridržana dokaznemu postopku. Tudi po presoji pritožbenega sodišča okoliščine, ki jih izpostavljajo pritožniki in ki izhajajo iz dokaznega gradiva, priloženega obtožnemu predlogu, zadostujejo za dokazni standard, ki se zahteva za uvedbo kazenskega postopka.

7. Glede na obrazloženo so zaključki sodišča prve stopnje, da za obdolženko predmetna denarna sredstva niso bila tuja premična stvar, zaradi česar ne gre za kaznivo dejanje tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1, preuranjeni. Posledično je pritožbeno sodišče pritožbi pooblaščencev oškodovanke kot tožilke ugodilo ter izpodbijani sklep razveljavilo. Sodišče prve stopnje bo v obravnavani zadevi razpisalo glavno obravnavo, na kateri bo zaslišalo obdolženko in izvedlo predlagane dokaze.

8. Sklep pritožbenega sodišča temelji na določbi tretjega odstavka 402. člena ZKP.