Jedro

ZUKSB je specialen predpis in prav zato je potrebno njegove določbe razlagati restriktivno. Z določbo 29. člena ZUKSB ni izključena uporaba pravil SPZ, temveč le nekaterih drugih, izrecno določenih predpisov. Določba drugega odstavka 29. člena ZUKSB izključuje le tiste omejitve, ki se nanašajo na relativno razmerje pogodbenikov, ne pa na osnovna stvarnopravna pravila.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je v uvodoma navedeni zadevi odločilo, da vpis novega imetnika maksimalne hipoteke (D. d.d.) na podlagi pogodbe med D. in A.V. ni dovoljen, saj iz pogodbe ni izhajalo, da naj bi bilo predmet prenosa celotno pravno razmerje. Ugovor predlagateljice - A.V. d.d. proti taki odločitvi je bil z izpodbijanim sklepom zavrnjen.

Proti taki odločitvi se pritožuje A. d.d.. Meni, da stališče prvostopenjskega sodišča ni pravilno. Zakon o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB) v 29. členu določa, da prenos premoženja, ki je določen v pogodbi D. z banko učinkuje v razmerju med D. in dolžniki banke ne glede na morebitne omejitve prenosljivosti tega premoženja, ki bi izhajale iz prepovedi prenosa ali druge podobne omejitve, ki so določene z drugimi zakoni. Tudi če bi ta člen urejal le obligacijsko pravno razmerje in ne bi vplival na stvarnopravna pravila, pa je po mnenju pritožnice še pomembneje, da 11. člen ZUKSB določa, da D. pridobi terjatev v vsakem primeru skupaj s pripadajočim zavarovanjem. Terjatev in zavarovanje sta v primeru prenosa na D. neločljivo povezani. Po mnenju pritožbe zakonodajalec s sprejetjem ZUKSB ni imel namena cepiti premoženja na terjatev, ki se lahko prenese in na zavarovanje, katerega prenos je omejen po splošnih civilnopravnih pravilih. Namen zakona je bil ravno nasproten. D. je bila ustanovljena z namenom minimiziranja stroškov davkoplačevalcev. Mnoge na D. prenesene terjatve so brez stranskih pravic praktično ničvredne. Tudi sicer ratio prepovedi prenosa maksimalne hipoteke ni v nekem širšem javnopravnem interesu. Prenos maksimalne hipoteke je, če ni podana katera izmed izjem, izključen le zato, da ne pride do njenega drobljenja na prevzemnikov in odstopnikov del, pri čemer bi lahko odstopniku nastajale še nove terjatve in bi se pozneje pojavila pravna negotovost, komu pripada kakšen del hipoteke. V primeru prenosa na podlagi ZUKSB te nevarnosti ni, ker zakon jasno določa, da zavarovanja pripadajo prevzemniku. Po mnenju pritožbe zato zahteva sodišča, da naj izkaže pritožnica prehod celotnega razmerja z odstopnika na prevzemnika, neutemeljena.

Pritožba ni utemeljena.

ZUKSB je specialen predpis in prav zato je potrebno njegove določbe razlagati restriktivno. Pritožnica zmotno razume določbo 29. člena tega zakona. Z njo namreč ni izključena uporaba določil Stvarnopravnega zakonika (SPZ), temveč le nekaterih drugih, izrecno določenih predpisov. Določba drugega odstavka navedenega člena pa izključuje le tiste omejitve, ki se nanašajo na relativno razmerje pogodbenikov, ne pa na osnovna stvarnopravna pravila. Stališče prvostopenjskega sodišča, da je pri prenosu terjatev, ki so zavarovane z maksimalno hipoteko, prehod maksimalne hipoteke na novega upnika mogoč le pod pogojem, da se prenese celotno pravno razmerje, je zato pravilno. V primeru odstopa (le) ene ali nekaj terjatev, zavarovanih z maksimalno hipoteko je namreč prenos hipoteke po izrecnem določilu četrtega odstavka 146. člena SPZ izključen.

Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1.