Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sklep II DoR 269/2011

ECLI:SI:VSRS:2011:II.DOR.269.2011 Civilni oddelek

predlog za dopustitev revizije veljavnost oporoke ustna oporoka zavrženje predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče
5. oktober 2011
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Predlagatelja predlagata oblikovanje določenih pravil o tem, katere se izredne razmere, v katerih se lahko naredi veljavna ustna oporoka, in ki naj bi imela praktično vrednost za vse primere. Vprašanje torej ni zastavljeno konkretno in zato ne zadošča zakonskim kriterijem.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Prvi in tretji toženec vlagata predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje, s katero je zavrnilo njuno pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, s katero je bilo ugotovljeno, da izjava z dne 12. 2. 2007, ki jo je sestavil odvetnik ... in katere vsebina je povzeta v izreku sodbe, ni veljavna in nima učinka ustne oporoke pokojnega D. I. Navajata, da sta sodišči prve in druge stopnje napačno tolmačili določilo 72. člena Zakona o dedovanju. Čeprav so izredne razmere, v katerih je narejena ustna oporoka, od primera do primera različne, menita, da bi bilo koristno, da se v pravni praksi oblikujejo določena pravila, ki bi imela praktično vrednost za vse primere. Zato gre za pomembno vprašanje, ki se pojavlja v praksi (v pravdanju) in se ga verjetno rešuje na različne načine, torej tudi nezakonito. Na dan, ko je oporočitelj napravil ustno oporoko, je tudi umrl; ne zaradi nepričakovanega dogodka, ampak bolezni, torej razloga s pričakovano posledico. Dan smrti je bil za oporočitelja poseben, izreden dan. Že zato bi se morale tudi »razmere« šteti kot izredne. Predlagatelja menita, da bi morali sodišči upoštevati vse subjektivne in objektivne kriterije »izrednih razmer«. Subjektivne bi moral natančno (uporabno) opredeliti (oceniti) predvsem sodni izvedenec. Predlagatelja pričakujeta odgovor na vprašanje, ali lahko sodišče samo ocenjuje okoliščine oziroma dejstva, ki sodijo v pristojnost izvedencev oziroma, ali lahko sodišče samo ocenjuje objektivne, predvsem pa subjektivne okoliščine (vzroke), ki se tičejo oporočitelja. V konkretnem primeru je slutiti dvom, ali bi oporočitelj lahko izdelal klasično oporoko in ne le ustno izrazil svojo poslednjo voljo, pomembno pa je tudi dokazno breme, zato mnenje po sodišču odrejenega izvedenca ni zadoščalo za ugoditev tožbenemu zahtevku.

2. Predlog ni popoln.

3. Po četrtem odstavku 367.b člena ZPP mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; natančno in konkretno mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala. Zakon torej postavlja stroge zahteve o obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije.

4. Predlagatelja predlagata oblikovanje določenih pravil o tem, katere se izredne razmere, v katerih se lahko naredi veljavna ustna oporoka, in ki naj bi imela praktično vrednost za vse primere, pri čemer pa sama ugotavljata, da na to ni mogoče dati enoznačnega odgovora, saj je treba vedno presojati konkretne okoliščine primera. Vprašanje torej ni zastavljeno konkretno in zato ne zadošča prej prikazanim zakonskim kriterijem. Nadaljnje prikazovanje okoliščin konkretnega primera pa ne presega nivoja izpodbijanja dejanskih ugotovitev, zaradi česar revizije ni mogoče dopustiti, saj zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni revizijski razlog. Na področje dejanskega stanja in izpodbijanja dokazne ocene sodijo tudi trditve, ki se prikazujejo kot procesne kršitve, nekatere (npr. o tem, da je sodišče določena dejstva ugotavljalo brez izvedenca) pa so v nasprotju ne le za razlogi sodb prve in druge stopnje, pač pa celo same s seboj.

5. Ker predlog ne izpolnjuje pogojev po četrtem odstavku 367.b člena ZPP, ga je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia