Jedro

Po pogojih za zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO-92 pozitiven alkotest že sam po sebi ustvari domnevo o vožnji pod vplivom alkohola, če voznik ne poskrbi, da bi bila s krvno analizo natančno ugotovljena stopnja njegove alkoholiziranosti. Takšno domnevo bi tožena stranka, da ne bi izgubila pravic iz zavarovanja, lahko ovrgla z dokazom, da nastanek škode ni bil v vzročni zvezi z njeno alkoholiziranostjo.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se v izpodbijanem obsodilnem delu (prvi in drugi odstavek izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da plačilni nalog Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Ljubljani, opr. št. I Pl 779/94 z dne 14.9.1994 ostane v veljavi za glavnico v znesku 315.096,00 SIT in za zakonite zamudne obresti od zneska 295.872,00 SIT za čas od 11.11.1992 do plačila in od zneska 19.224,00 SIT za čas od 24.11.1992 do plačila. Navedeni plačilni nalog pa je razveljavilo za zakonite zamudne obresti od zneska 19.224,00 SIT za čas od 10.11.1992 do 23.11.1992 in od zneska 295.872,00 SIT za dan 10.11.1992 in v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo. Nadalje je še odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške mandatnega postopka v znesku 4.540,00 SIT in nadaljnje pravdne stroške v znesku 8.550,00 SIT v roku 15 dni, da ne bo izvršbe.

Proti obsodilnemu delu sodbe se je pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga njeno razveljavitev in zavrnitev tožbenega zahtevka tožeče stranke. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je ves čas postopka ugovarjala tožbenemu zahtevku in temelju tega tožbenega zahtevka, saj po njenem mnenju ni podana vzročna zveza med prometno nesrečo in kršitvijo zavarovalnih pogojev. Meni, da ni bilo dokazano, da naj bi bili podani pogoji za regresni zahtevek tožeče stranke. Res je bil zoper toženo stranko podan predlog za uvedbo prekrška, vendar tožena stranka ni bila kaznovana, za temelj regresnega zahtevka pa lahko velja le pravnomočna odločba sodnika za prekrške. Ker tožeča stranka le-tega ni izkazala, ni pogojev za regresni zahtevek in tudi ne za izrek takšne sodbe, kot je bila izdana.

Pritožba ni utemeljena.

Temelj regresnemu zahtevku je toženkina vožnja pod vplivom alkohola.

Samega dejstva, da je v času prometne nezgode kot voznica zavarovanega vozila bila pod vplivom alkohola, tožena stranka v dosedanjem postopku izrecno sploh ni zanikala. Po Pogojih za zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO-92 (priloga A1) pozitiven alkotest, če voznik ne poskrbi, da bi bila s krvno analizo natančno ugotovljena stopnja njegove alkoholiziranosti, že sam po sebi ustvari domnevo o vožnji pod vplivom alkohola (3. točka 1. odst. 3. člena pogojev). Takšno domnevo bi tožena stranka, da ne bi izgubila pravic iz zavarovanja, lahko ovrgla z dokazom, da nastanek škode ni bil v vzročni zvezi z njeno alkoholiziranostjo (1/b točka 2. odst. 3. člena pogojev). Katera dejstva bi morala dokazati, da bi se kot voznica zavarovanega vozila lahko oprostila odgovornosti zaradi kršitve zavarovalnih pogojev, je v razlogih izpodbijanega sklepa natančno navedlo že sodišče prve stopnje. Res se je tožena stranka ves čas postopka sklicevala na neobstoj vzročne zveze, vendar v tej smeri ni ponudila nikakršnega dokaza. Le s pavšalnim sklicevanjem na neobstoj vzročne zveze tožena stranka domneve o vožnji pod vplivom alkohola ni mogla ovreči, v pritožbenem postopku pa tudi ne omajati pravilne in izčrpno obrazložene odločitve sodišča prve stopnje. Nepravilno je tudi njeno stališče, da temelj regresnemu zahtevku lahko predstavlja le pravnomočna odločba sodnika za prekrške. Obstoj ali neobstoj prekrškovne odločbe je za odločanje o tožbenem zahtevku povsem nepomemben, saj na prekrškovno odločbo pravdno sodišče ni vezano.

Uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere je sodišče druge stopnje pri pritožbenem preizkusu dolžno paziti po uradni dolžnosti (po 2. odst. 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, Ur. l. SRFJ št. 4/77 - Ur. l. RS št. 55/92 - so to bistvene kršitve določb pravdnega postopka in pravilna uporaba materialnega prava). Ker je odločitev pravilna, je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem obsodilnem delu (prvi in tretji odstavek izreka) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (368. člen ZPP).