Jedro

Stranka nima a priori pravice do drugega izvedenskega mnenja.

Ker vrednost objekta, zgrajenega brez dovoljenj, predlagateljici ne koristi, je jasno, da ji tudi ne more škoditi strošek, (šele!) predviden bodisi za rušenje bodisi za legalizacijo, ki ga bo moral zaradi svojega samovoljnega ravnanja pač nositi nasprotni udeleženec sam.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom solastno nepremičnino udeležencev (parc. št. 1094/11, katere solastnika sta bila vsak do 1/2 in del parcele 1094/1, katere solastnika sta bila vsak do 10/460, oboje k. o. X.) razdružilo tako, da nasprotni udeleženec postane lastnik teh nepremičnin, predlagateljici pa izplača 47.975,00 EUR v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa, sicer pa z ustreznimi obrestmi. Nasprotnemu udeležencu je naložilo tudi povrnitev stroškov predlagateljice, in sicer 992,49 EUR.

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec, uveljavlja vse dopustne pritožbene razloge in predlaga njegovo razveljavitev. Navaja, da če bi sodišče res sledilo izvedenskemu mnenju izvedenca B., bi nasprotnemu udeležencu naložilo v plačilo 36.876,00 EUR, saj je treba upoštevati strošek manjvrednosti zaradi nelegalne gradnje; odstranitev znaša 5406,00 EUR, legalizacija pa 6900,00 EUR. Sodišče ni upoštevalo, kar je uveljavljala predlagateljica, namreč vrednosti porušene barake na mestu, kjer sedaj stoji stavba, kot tudi ni upoštevalo, da je na drugem mestu obnovil in dogradil barako. Obligacijske zahtevke drug do drugega bosta morala udeleženca uveljavljati v drugih postopkih. Sodišče zapiše, da je v celoti povzelo mnenje izvedenca B. in dopolnitev, pri čemer po eni strani upošteva mnenje, po drugi pa dopolnitev, kar pomeni absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. tč. 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Izvedenec je namreč povedal, da je treba znesek znižati zaradi nelegalne gradnje za 5406,00 EUR, sodišče pa je vseeno prisodilo 39.579,00 EUR za parcelo 1074/11, 7344,99 EUR za gospodarski objekt in 1052,00 EUR za dostopno pot. V postopku delitve se nelegalnega objekta, ki ga je izvedenec ocenil na 14.688,00 EUR, sicer sploh ne bi smelo upoštevati. Udeleženec pa je predlagal postavitev novega izvedenca, ker se ni strinjal s cenitvijo, ki jo je napravil izvedenec B. Vztraja, da je slednji upošteval previsoke vrednosti in da je podan dvom v njegovo pravilnost in strokovnost. Meni, da ima v vsakem pravico do še enega izvedenskega mnenja, ker je to usodno za zadevo, pri čemer se sklicuje na zadevo tukajšnjega pritožbenega sodišča I Cp 3223/2011. Ker sodišče njegovemu predlogu ni sledilo, je kršilo določbe postopka, in sicer načelo kontradiktornosti, saj ni imel možnosti obravnavanja oziroma dokazovanja.

3. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev. Opozarja, da je nasprotni udeleženec od vsega začetka postopka leta 1991 uzurpiral posest na skupni nepremičnini in si jo uredil za bivanje, s tem postopkom pa na vse mogoče načine zavlačuje. Tudi glede izvedenskega mnenja, saj so bile njegove pripombe pavšalne, ne pa konkretne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Izpodbijani sklep je pravilen in zakonit. Sodišče prve stopnje je pravilno in v celoti ugotovilo pravno pomembna dejstva, pravilno uporabilo materialno pravo, kršitev določb postopka pa ni storilo.

6. Očitane kršitve določb postopka pred sodiščem prve stopnje niso bile storjene. Razlogi izpodbijanega sklepa si ne nasprotujejo, kot to skuša prikazati pritožnik. Sodišče prve stopnje je lepo pojasnilo, zakaj in v čem se opira na strokovno, temeljito in jasno mnenje izvedenca B. oziroma na njegov dopolnitev. V obojem ni (niti logičnega) protislovja.

7. Očitana kršitev načela kontradiktornosti oziroma poštenega sojenja po 8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP ni podana. Stranka nima a priorne pravice do drugega mnenja. Pritožnik se popolnoma neustrezno sklicuje na povsem neprimerljiv (odškodninski) primer, v katerem je šlo za kompliciran zdravniški poseg in s tem v zvezi očitane zdravniške napake, kar z obravnavano situacijo relativno nezahtevne cenitve ni primerljivo. Odločba tukajšnjega pritožbenega sodišča, na katero se sklicuje pritožnik, sicer glede tega sledi komentarju Zakona o pravdnem postopku (1), a to gre razlagati kot izjemo, ko je zaradi narave dokazne teme znanstveno tveganje veliko ter stranka to v predlogu za postavitev novega izvedenca tudi razumno obrazloži. Tega pa v obravnavanem primeru ni mogoče reči. Izvedenec B. je jasno in prepričljivo ter brez kakršnihkoli protislovij pojasnil svoje ugotovitve in v pisnem mnenju v celoti odgovoril na vsa dodatna vprašanja strank, zato niti potrebe po njegovem neposrednem zaslišanju ni bilo, saj v njegovem mnenju ni bilo nobenih pomanjkljivosti oz. nejasnosti.

8. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko pri ugotovitvi vrednosti ni upoštevalo odbitka (stroška) zaradi nelegalne gradnje, bodisi zaradi njene odstranitve bodisi zaradi njene legalizacije. Izvedenec, na oceno katerega se sodišče pri tem opira, je jasno navedel (7. stran dopolnitve mnenje), da se […] upoštevajoč metodologijo in kriterije ocenjevanja vrednosti zemljišč, vrednost zemljišča ocenjuje kot prosto in nepozidano zemljišče brez omejitev. Ker torej vrednost objekta, zgrajenega brez dovoljenj, predlagateljici ne koristi, je jasno, da ji tudi ne more škoditi strošek, (šele!) predviden bodisi za rušenje bodisi za legalizacijo, ki ga bo moral zaradi svojega samovoljnega ravnanja pač nositi nasprotni udeleženec sam. Kljub temu, da je izvedenec nato prikazal izračun, če se odšteje ta stroške, je prav, da je sodišče sprejelo vrednost iz osnovnega mnenja, kjer ta strošek ni odštet, to pa je vrednost parc. št. 1094/11 79.158,00 EUR.

9. Vrednost pomožnega objekta (barake) je ugotovljena na 14.688,00 EUR, vrednost delež 10/460 na parc. 1094/1 pa na 1052,00 EUR. Glede na delež predlagateljice je popolnoma pravilen znesek tak, kot ga je ugotovilo prvostopenjsko sodišče, zato nasprotni pritožbeni očitek ni razumljiv.

10. Povsem pravilno pa je, da je sodišče prve stopnje upoštevalo tudi vrednost pomožnega objekta (barake), in to po stanju ob delitvi, saj je prepričljiv argument sodišča prve stopnje, oprt tudi na sodno prakso, po katerem solastnik ne more dobiti manj, če se delitev opravi z izplačilom, kot bi dobil v primeru civilne delitve. Kot že pritožnik sam navaja, pa so eventuelni obogatitveni zahtevki med udeležencema stvar morebitnih drugih postopkov.

11. Po navedenem pritožbeni razlogi nasprotnega udeleženca niso podani. Sodišče druge stopnje je zato njegovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 353. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

(1) Ude et al., Zakon o pravdnem postopku s komentarjem, GV Založba in Uradni list, Ljubljana 2006, 2. knjiga str. 503 in 504.