Jedro

Res je vpis lastninske pravice na podlagi kopije pogodbe v nasprotju z določbo ZZK-1, vendar pa gre za kršitev, ki je formalnega značaja in jo je mogoče uveljavljati z ustreznim pravnim sredstvom v zemljiškoknjižnem postopku. Namen oziroma funkcija izbrisne tožbe pa ni odprava formalnih kršitev zemljiškoknjižnega postopka, ki je pridržana ustreznim pravnim sredstvom, temveč odpravi neveljavnosti vknjižbe iz materialnopravnih razlogov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da je neveljavna vknjižba lastninske pravice na nepremičnini vl. štev. x. k.o. y s parcelo štev. z, vpisana na ime toženke in da se izbriše zemljiškoknjižno stanje nastalo dne 14.4.2005 na temelju kopije prodajne pogodbe z dne 27.2.1995 št. 1/95-ID-DP in se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje, kakršno je bilo pred spremembo vknjižbe pod dn. št. 1151/2005, tako, da se izbriše lastninska pravica toženke in se hkrati vpiše navedena nepremičnina na ime prejšnjega lastnika, to je družbo N. d.d. . Zavrnilo je tudi stroškovni zahtevek tožeče stranke.

Zoper navedeno sodbo vlaga vlaga pritožbo tožeča stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga ugoditev pritožbi, spremembo izpodbijane sodbe tako, da se tožbenemu zahtevku ugodi ali pa sodbo razveljavi in vrne prvostopnemu sodišču v ponovno razsojo. Poudarja, da fotokopija pogodbe, ki ni v skladu z 142. členom ZZK, ni veljavna za vpis lastninske pravice in je zato tak vpis neveljaven. V skladu z navedeno določbo je vpis iz materialnopravnih razlogov neveljaven in tožeča stranka upravičeno zahteva izbris tega vpisa. Tožeča stranka je v tožbi jasno zapisala, da ima pravni interes na ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice toženke, saj je zastavni upnik B.R., ki bi se na podlagi verige kupoprodajnih pogodb vknjižil kot lastnik zgoraj navedenih nepremičnin. Tožeča stranka je zaradi navedenega vpisa izgubila vrstni red hipoteke, ki bi ga imela v primeru, da navedenega neveljavnega vpisa lastninske pravice tožene stranke ni bilo. Tožeča stranka bi bila vknjižena na prvem mestu, če ne bi bilo neveljavnega vpisa, tako pa je lahko le na četrtem ali petem in je zato ji povzročena škoda v višini vrednosti kredita. Kršene so bile torej pravice tožeče stranke, saj je tožeča stranka pri sklepanju pogodbe in ustanovitvi hipoteke ravnala v skladu z veljavno zakonodajo, tožeča stranka in zemljiškoknjižno sodišče pa v nasprotju z njo.

Pritožba ni utemeljena.

Res je vpis lastninske pravice na podlagi kopije pogodbe v nasprotju z določbo 142. člena ZZK-1, vendar pa gre za kršitev, ki je formalnega značaja in jo je mogoče uveljavljati z ustreznim pravnim sredstvom v zemljiškoknjižnem postopku. Namen oziroma funkcija izbrisne tožbe pa ni odprava formalnih kršitev zemljiškoknjižnega postopka, ki je pridržana ustreznim pravnim sredstvom, temveč odpravi neveljavnosti vknjižbe iz materialnopravnih razlogov. Razlogi za izbrisno tožbo so tako ničnost zavezovalnega pravnega posla, ki ob upoštevanju načela kavzalnosti povzroči neveljavnost oz. ničnost tudi razpolagalnega pravnega posla (zemljiškoknjižnega dovolila), pa izpodbojnost zavezovalnega pravnega posla (na podlagi OZ ali drugih zakonov), ki posledično povzroči tudi neveljavnost zemljiškoknjižnega dovolila, ali pa prenehanje zavezovalnega pravnega posla zaradi odstopa od pogodbe ene od pogodbenih strank, ki povzroči prenehanje veljavnosti pogodbe. Gre torej za notranje vsebinske razloge, ki zadevajo vprašanje veljavnosti oziroma nadaljnjega obstoja samega zavezovalnega pravnega posla. Zato v konkretnem primeru ni izkazan že prvi pogoj iz 243. člena ZZK-1 za uveljavitev izbrisne tožbe, kot pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje.

Prav tako pa tudi ni izkazan drugi pogoj, to je kršitev pravice tožeče stranke na nepremičnini. V spornem primeru tožeča stranka poskuša zavarovati zastavno pravico. Z vknjižbo lastninske pravice na prvo kupko pa ne le da ta pravica tožeče stranke ni bila kršena, temveč prav omogoča nadaljnji vpis lastninske pravice na novega pridobitelja – dolžnika tožeče stranke kot nadalje pravilno še poudarja sodišče prve stopnje. Če so vpisane plombe v korist tretjih oseb, tudi to ne predstavlja kršitve tožničine pravice, temveč zgolj izkazuje njeno pasivnost oziroma nezadostno skrbnost, da bi pravočasno poskrbela za vknjižbo lastninske pravice na ime svojega dolžnika (upoštevaje tudi ustrezna pooblastila določena v notarskem zapisu) o zavarovanju terjatve ter za istočasno vknjižbo zastavne pravice.

Tožba je torej nesklepčna in pomeni njena zavrnitev pravilno uporabo materialnega prava.

Ob povedanem je moralo pritožbeno sodišče zavrniti pritožbo in potrditi izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).