Jedro

Za izterjavo (prednostne) terjatve iz naslova zakonite preživnine se ne uporabljajo določbe ZFPPIPP iz poglavja o vplivu postopka zaradi insolventnosti na izvršilne postopke in postopke zavarovanja, ki urejajo nedovoljenost izvršbe in zavarovanja (131. člen) ter prekinitev postopka izvršbe in zavarovanja (132. člen).

ZJSRS v prvem odstavku 28. člena določa, da terjatve otroka proti preživninskemu zavezancu preidejo do višine pravice, zagotovljenih po predmetnem zakonu, na sklad z dnem izvršitve odločbe o priznanju pravic po tem zakonu. S prehodom terjatve na sklad vstopi le-ta v razmerju do preživninskega zavezanca v položaj otroka kot upnika do višine sredstev izplačanih na podlagi odločbe o nadomestilu preživnine, povečanih za pripadajoče obresti in stroške postopkov (drugi odstavek 28. člena ZJSRS).

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da je izvršilni postopek zoper dolžnika A. S. z dnem 17. 2. 2009 prekinjen, ker se je s sklepom Okrajnega sodišča v Šentjurju, opr. št. St 80/2009 z dne 17. 2. 2009, začel postopek osebnega stečaja.

Takšen sklep s pritožbo izpodbija upnik in predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Po prepričanju pritožnika je sodišče prve stopnje z izdajo izpodbijanega sklepa bistveno kršilo določbe pravdnega postopka in napačno uporabilo materialno pravo. Sodišče prve stopnje se namreč sklicuje na uporabo prvega odstavka 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP), pri čemer je prezrlo določilo 390. člena ZFPPIPP, v skladu s katerim se za izterjavo ali zavarovanje terjatve na podlagi zakonite preživnine ne uporabljajo določila 131, 132, 208. in 281. člena navedenega zakona. Sodišče prve stopnje torej ni imelo pravice prekiniti predmetni izvršilni postopek, ki je posledica izterjave dolga zakonite preživnine.

Pritožba je utemeljena.

Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je upnik v predmetni zadevi vložil dne 6.2.2009 predlog za izvršbo zoper dolžnika S. A. na podlagi odločbe sklada, št. ... z dne 20.1.2003, s katero je otroku S. Ž. (sklad) priznal pravico do nadomestila preživnine v višini 57,30 EUR od 1.2.2003 dalje. Iz spisovne dokumentacije nadalje izhaja, da je bil zoper dolžnika S. A. dne 17.2.2009 začet postopek osebnega stečaja.

390. člen ZFPPIPP, na katerega opozarja pritožnik, v prvem odstavku določa, da se iz stečajne mase v postopku osebnega stečaja kot prednostne terjatve (poleg terjatev iz prvega in drugega odstavka 21. člena zakona) plačajo tudi terjatve do stečajnega dolžnika iz naslova zakonite preživnine. V drugem odstavku navedenega člena pa je nadalje določeno, da se za izterjavo terjatve iz prvega odstavka, ne uporabljajo določbe 131., 132., 280. in 281. člena tega zakona, na kar pravilno opozarja pritožba. Torej se po navedenem za izterjavo (prednostne) terjatve iz naslova zakonite preživnine ne uporabljajo določbe ZFPPIPP iz poglavja o vplivu postopka zaradi insolventnosti na izvršilne postopke in postopke zavarovanja, ki urejajo nedovoljenost izvršbe in zavarovanja (131. člen) ter prekinitev postopka izvršbe in zavarovanja (132. člen). Prav tako se ne uporabljajo določbe ZFPPIPP iz poglavja, ki ureja pravne posledice začetka stečajnega postopka za ločitvene in izločitvene pravice (280. in 281. člen).

Zakon o javnem jamstvenem in preživninskem skladu RS (v nadaljevanju: ZJSRS) ureja pravice otrok v primeru neplačevanja preživnin in gre za terjatve preživninske narave. ZJSRS namreč v prvem odstavku 28. člena določa, da terjatve otroka proti preživninskemu zavezancu preidejo do višine pravic, zagotovljenih po predmetnem zakonu, na sklad z dnem izvršitve odločbe o priznanju pravic po tem zakonu. S prehodom terjatve na sklad vstopi le-ta v razmerju do preživninskega zavezanca v položaj otroka kot upnika do višine sredstev izplačanih na podlagi odločbe o nadomestilu preživnine, povečanih za pripadajoče obresti in stroške postopkov (drugi odstavek 28. člena ZJSRS).

Javni jamstveni in preživninski sklad RS torej vstopi v pravice otroka do višine nadomestila preživnine (ne samo do višine dejansko izplačanih sredstev, temveč tudi do višine pravic oziroma sredstev, zagotovljenih po ZJSRS na podlagi odločbe o priznanju pravice do nadomestila preživnine; tako Vrhovno sodišče RS, sklep II Ips 649/2001) in ima pravico terjati navedeno od zavezanca na podlagi zakonske cesije.

Zakonodajni namen ZJSRS je bil povečati socialno varnost določene kategorije otrok, ohraniti in okrepiti preživninsko odgovornost preživninskih zavezancev ter zaostriti in pospešiti izterjavo preživninskega dolga in z njim povečati državi sredstva, ki bodo uporabljena za plačilo nadomestil preživnine (iz obrazložitve predloga, Poročevalec DZ, št. 46/99). Navedeno je dodatni razlog za uporabo določila 28. člena ZJSRS v povezavi s 390. členom ZFPPIPP. Narava terjatve namreč ostaja enaka, sklad samo stopi v položaj upnika (preživninskega upravičenca) v postopku izterjave, zato je mogoče pritrditi pritožbenim navedbam.

Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo (341. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ), zato je ugodilo utemeljeni pritožbi upnika in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Izrek o stroških v zvezi s pritožbo odpade, ker jih pritožnik ni priglasil.