21. 6. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata 5. junija 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cp 5158/2006 z dne 22. 11. 2006 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Kranju št. In 06/00183 z dne 3. 7. 2006 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijanim sklepom je Višje sodišče potrdilo sklep Okrajnega sodišča, ki je zavrnilo pritožnikov predlog za izvršbo. V izvršilnem postopku je sodišče zavzelo stališče, da odločba Ustavnega sodišča št. U-I-211/04 z dne 10. 11. 2005 (Uradni list RS, št. 103/05 in OdlUS XIV, 80) ni izvršilni naslov in da bo pritožnik kot upnik zahtevo, da mora dolžnik z njim skleniti prodajno pogodbo s konkretno vsebino, lahko uveljavljal v pravdnem postopku.

2.Pritožnik izpodbijanima odločbama očita kršitev pravic iz 14., 22., 23., 25. in 33. člena Ustave, zatrjuje pa tudi kršitev načel pravne države iz 2. člena Ustave. Navaja, da je Mestna občina Kranj izgubila pravico začeti postopek razlastitve, ker je pred tem že uveljavljala predkupno pravico. Zatrjuje, da je predlog za izvršbo imel vse bistvene sestavine, cena za zemljišča pa je bila postavljena na podlagi cenitve sodnega izvedenca. To, da ga je Višje sodišče napotilo, naj uveljavlja sklenitev prodajne pogodbe v pravdi, naj bi kršilo njegovo pravico do učinkovitega sodnega varstva. Stališče, da odločba Ustavnega sodišča ni primerna za izvršbo, pa naj bi bilo v neskladju s pravico do učinkovitega pravnega sredstva.

B.

3.V postopku z ustavno pritožbo Ustavno sodišče v skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Zato pritožnik ustavne pritožbe ne more utemeljiti s sklicevanjem na 2. člen Ustave, saj navedena določba neposredno ne ureja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pritožnik sicer zatrjuje tudi kršitev človekovih pravic iz drugega odstavka 14. člena ter iz 22., 23., 25. in 33. člena Ustave, vendar jih z navedbami, s katerimi utemeljuje ustavno pritožbo, ne izkaže.

4.Glavni pristojnosti Ustavnega sodišča sta odločanje v postopkih presoje ustavnosti in zakonitosti predpisov in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, to je t. i. "abstraktna presoja" (prva do peta alineja prvega odstavka 160. člena Ustave), in odločanje o ustavnih pritožbah zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin s posamičnimi akti, to je t. i. "konkretna presoja" (šesta alineja prvega odstavka 160. člena Ustave). Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-211/04 na katero se sklicuje pritožnik, je bila izdana v postopku abstraktne presoje, saj je Ustavno sodišče ugotovilo, da je občinski splošni akt v neskladju z Ustavo. Na podlagi 48. člena ZUstS je izdalo ugotovitveno odločbo in Mestni občini Kranj naložilo, naj ugotovljeno neustavnost v določenem roku odpravi. Takšna odločba Ustavnega sodišča ni izvršilni naslov iz 21. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 in nasl. – ZIZ) in na njeni podlagi ni mogoče zahtevati izvršbe v izvršilnem postopku. Odločba Ustavnega sodišča je lahko izvršilni naslov le tedaj, ko to sodišče odloča v postopku z ustavno pritožbo, torej v postopku, ko presoja posamični akt in pod pogoji iz prvega odstavka 60. člena ZUstS samo odloči o sporni pravici oziroma svoboščini. Za tak primer v obravnavanem primeru ne gre.

5.V obravnavanem primeru je pritožnik hotel uveljaviti svojo domnevno materialnopravno pravico (sklenitev pravnega posla z določeno vsebino) neposredno z vložitvijo predloga za izvršbo v izvršilnem postopku. Pri tem ni upošteval dejstva, da se sodni izvršilni postopek lahko vodi le na podlagi za izvršbo primernega izvršilnega naslova. Zato je neutemeljen očitek, da je Višje sodišče s tem, ko je potrdilo sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi njegovega predloga za izvršbo, kršilo 23. člen Ustave.

6.Ker je predmet te ustavne pritožbe odločitev o zavrnitvi pritožnikovega predloga za izvršbo, ustavne pritožbe tudi ni mogoče utemeljiti z očitki, ki se nanašajo na domnevno kršitev pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave, ki naj bi bila storjena z uvedbo razlastitvenega postopka.

7.Očitki o kršitvah pravice do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave, pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave ter pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave so tako posplošeni in pavšalni, da jih Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti.

8.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

9.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana dr. Franc Grad in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

mag. Marija Krisper Kramberger