Jedro

Izrek

12.Kadar sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov v pavšalnem znesku, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena brez naroka za glavno obravnavo, tožnico pa je v postopku zastopal odvetnik, se ji priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povišani za 22 % DDV, torej za 62,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ).

I.Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Krškem Bpp 268/2024 z dne 12. 4. 2024 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Zveza:

1.Z izpodbijano odločbo tožene stranke je bila zavrnjena prošnja tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) z dne 26. 3. 2024.

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka prejela prošnjo tožnice za dodelitev BPP za vložitev odgovora na tožbo v pravdni zadevi I P 8/2024 Okrožnega sodišča v Krškem, za zastopanje pred sodiščem prve stopnje in oprostitev plačila stroškov postopka. Tožena stranka pojasnjuje, da je po uradni dolžnosti pridobila podatke o materialnem stanju tožničine družine ter tožničinega pooblaščenca pozvala, da se v roku treh dni izjasni o tem, ali je tožničin partner lastnik nepremičnine s parc. št. 3603/6 k.o. ..., kjer stoji stanovanjska hiša z naslovom A., ..., kjer ima tožničin partner formalni naslov, dejansko pa biva z družino na naslovu B., ..., zaradi česar se navedena nepremičnina v vrednosti 68.300,00 EUR šteje kot premoženje, s katerim družina tožnice lahko razpolaga, zato tožnica presega premoženjski cenzus, ki je ob zapisu poziva znašal 22.336,32 EUR, ob izdaji odločbe pa 23.274,24 EUR. Tožničin pooblaščenec se je na poziv tožene stranke odzval z dopisom, v katerem je pojasnil, da tožničin partner dejansko biva na naslovu A., na naslov B. pa prihaja le občasno, da vidi hčerki, o čemer se lahko zasliši tožnico in njenega partnerja, prav tako naj se vpogleda v spis Okrajnega sodišča v Ljubljani II D 1498/2023 in zgodovinski izpis glede hiše A. Tožena stranka pojasni, da vpogled v zgodovinski izpis iz zemljiške knjige za navedeno nepremičnino ni potreben, ker je iz izpisa iz zemljiške knjige razviden datum učinkovanja dne 19. 10. 2022. Prav tako ni potrebno zaslišati tožnice in njenega partnerja, saj bi izjavila, kar je zanju ugodneje. Tožnica je sama navedla, da je član njene družine tudi njen partner, C. C. Tudi iz pridobljenih podatkov iz Centra za socialno delo Posavje, ..., iz dopisa z dne 9. 4. 2024 izhaja, da družino obravnavajo kot štiričlansko družino, ki jo sestavlja tudi partner tožnice. Ob tem se sklicuje na materialni kriterij za dodelitev BPP iz 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Sklicuje se na 8. člen Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) in citira 27. člen ZSVarPre, po katerem se BPP ne dodeli osebi oziroma njeni družini, ki ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, to je 23.274,24 EUR. Ugotavlja, da je tožničin partner lastnik stanovanjske hiše z naslovom A., ..., kjer ima tožničin partner prijavljen samo formalni naslov, dejansko pa prebiva na naslovu B., ..., zato se navedena nepremičnina s parc. št. 3603/6 k.o. ... v vrednosti 68.300,00 EUR upošteva kot premoženje, s katerim družina tožnice lahko razpolaga. Ker tožnica presega materialni kriterij za dodelitev BPP iz 14. člena ZBPP, tožena stranka ni presojala izpolnjevanje objektivnega kriterija za dodelitev BPP, temveč je njeno prošnjo zavrnila.

3.Tožnica se z izpodbijano odločbo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da tožena stranka ni izvedla predlaganih dokazov ter je podala celo vnaprejšnjo dokazno oceno, zaradi česar so zaključki tožene stranke napačni. Nepremičnina s parc. št. 3603/6 k.o. ..., na naslovu A., ... (v nadaljevanju tudi sporna nepremičnina), se pri določanju premoženjskega stanja tožnice ne bi smela upoštevati, ker tožničin partner dejansko prebiva v navedeni nepremičnini ter se na naslov B. vrača le občasno, da vidi hčerki. O navedenem bi izpovedala tožnica in njen partner. Vse navedeno izhaja tudi iz zapuščinskega spisa Okrajnega sodišča v Ljubljani II D 1498/2023. Pojasni, da je stara mati tožničinega partnerja umrla 21. 3. 2023, sklep o dedovanju, na podlagi katerega je partner tožnice pridobil sporno nepremičnino pa je postal pravnomočen 9. 1. 2024, zato ni pravilna navedba tožene stranke, da je tožničin partner sporno nepremičnino pridobil 19. 10. 2022. Podatki, ki jih je tožena stranka pridobila s strani pristojnega centra za socialno delo niso aktualni podatki, ki bi veljali v času odločanja. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne istemu organu v ponovni postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 14

4.Tožba je utemeljena.

5.Predmet presoje v upravnem sporu je odločba, s katero je toženka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev BPP za vložitev odgovora na tožbo v pravdni zadevi I P 8/2024 Okrožnega sodišča v Krškem, za zastopanje pred sodiščem prve stopnje in oprostitev plačila stroškov postopka, ker tožničina družina razpolaga s premoženjem, ki se upošteva po ZSVarPre in Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) in presega znesek 23.274,24 EUR, zaradi česar tožnica ne izpolnjuje materialnega pogoja za dodelitev BPP, kar je tudi razlog zavrnitve tožničine prošnje za dodelitev BPP.

6.Pogoje za odobritev BPP določa ZBPP, ki v tretjem odstavku 11. člena določa, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji določeni z zakonom. Skladno z določbo prvega odstavka 13. člena ZBPP je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 14. člena ZBPP). Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 14. člena ZBPP). Ne glede na določbe 1.7. poglavja ZSVarPre se denarna socialna pomoč ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (prvi odstavek 27. člena ZSVarPre). Iz drugega odstavka 27. člena ZSVarPre izhaja, da ne glede na določbo prvega odstavka 27. člena ZSVarPre lahko center za socialno delo odloči, da se denarna socialna pomoč dodeli samski osebi ali družini, ki ima v lasti stanovanje ali stanovanjsko hišo (v nadaljnjem besedilu: stanovanje), v katerem samska oseba ali družina dejansko prebiva ter ima prijavljeno stalno prebivališče, katerega vrednost presega 120.000 eurov, in za katero je mogoče sklepati, da si s tem stanovanjem preživetja začasno ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati.

Pridruženi dokumenti:*

7.V obravnavani zadevi je med strankama sporno, ali tožničina družina razpolaga s premoženjem, ki znaša najmanj 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, tj. 23.274,24 EUR. Tožena stranka namreč ugotavlja, da je tožničin partner C. C. lastnik nepremičnine na naslovu A., ..., kjer ima tožničin partner prijavljen samo formalni naslov, dejansko pa biva na naslovu B., ..., zato se navedena nepremičnina v vrednosti 68.300,00 EUR upošteva kot premoženje, s katerim družina tožnice lahko razpolaga. Tožnica pa se z ugotovitvami tožene stranke ne strinja in navaja, da tožničin partner tudi dejansko prebiva na naslovu A., ..., zato se sporna nepremičnina ne upošteva kot premoženje, s katerim družina tožnice lahko razpolaga, pri čemer je v zvezi z navedenimi dejstvi že pred izdajo izpodbijane odločbe predlagala zaslišanje tožnice in njenega partnerja ter vpogled v spis Okrajnega sodišča v Ljubljani II D 1498/2023 ter pribavo zgodovinskega izpisa za sporno nepremičnino.

8.Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da je tožena stranka predlagano zaslišanje tožnice in njenega partnerja zavrnila kot nepotrebno, ker je menila, da bi izjavila, kar je zanju ugodneje, za zasledovanje svoje koristi, čeprav to ne odraža dejanskega stanja. Takšna splošna vnaprejšnja dokazna ocena po mnenju sodišča nasprotuje načelu proste presoje dokazov in ni dopustni razlog za zavrnitev predlaganega dokaza (konkretno predlaganega zaslišanja tožnice in njenega partnerja) ter predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 3. točki drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v zvezi z 2. točko prvega odstavka in tretjim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Po sodni presoji dokaz z zaslišanjem tožnice in njenega partnerja ni nepotreben, saj predstavljajo dejstva, ki naj bi jih tožnica dokazovala z zaslišanjem tožnice in njenega partnerja odločilna dejstva, potrebna za presojo utemeljenosti tožničine vloge za dodelitev BPP.

9.Ker tožena stranka ni izvedla predlaganih dokazov ter jih je napačno opredelila kot nepotrebne, izpodbijana odločba ne vsebuje navedbo razlogov, odločilnih za presojo posameznih dokazov in vseh dokazov skupaj, je pomanjkljivo obrazložena ter ni v skladu z določbo 214. člena ZUP in tudi ne omogoča preizkusa, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP; 2. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1).

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

10.Ker so bila v obravnavanem primeru bistveno kršena pravila postopka (3. in 7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), je posledično ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Zato je sodišče tožbi ugodilo na podlagi 3. in 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo na podlagi četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo istemu organu v ponovni postopek, v katerem naj ob upoštevanju stališč sodišča v tej sodbi o zadevi ponovno odloči. V ponovnem postopku naj tožena stranka tožničine dokazne predloge dopusti ali pa jih zavrne iz zakonsko dopustnih razlogov ter po izvedenem dokaznem postopku izda upravni akt v skladu z določbo 214. člena ZUP.

11.Sodišče je v zadevi odločilo brez izvedbe glavne obravnave na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnega spisa ugotovilo, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti, v zadevi pa ni sodelovala stranka z nasprotnim interesom.