Jedro

Pri odločanju o premoženju, ki se upošteva po ZSVarPre je upravni organ upošteval tudi tožnikovo stanovanje. Na navedeni nepremičnini ni vknjižena nobena pravica ali pravno dejstvo, ki omejuje lastninsko pravico na nepremičnini. Tožnik in njegova družinska članica dejansko lahko razpolagata z navedeno nepremičnino v pravnem prometu, kar posledično pomeni, da mu po 5. točki 4. člena ZDIU12 ne gre denarna socialna pomoč in posledično tudi ne pravica do brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani – Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju Organ za BPP), zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči (BPP) kot oprostitev plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Iz obrazložitve je razvidno, da je tožnik 2. 3. 2012 vložil prošnjo, kateri je priložil obračun plač tožnikove zunajzakonske partnerice za mesec oktober, december 2011 in januar 2012, dokazila o prezadolženosti tožnika, potrdilo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje z dne 2. 3. 2012, tožena stranka pa je pridobila dokumente na podlagi 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP). Tožena stranka se sklicuje na 10. člen in 11. člen ZBPP, ki ju citira. Po določbi drugega odstavka 13. člena ZBPP se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno-varstvene storitve. Tožena stranka navaja, da iz listin, ki so priloženi prošnji ter pridobljenih dokumentov s strani pristojnega organa za BPP izhaja, da premoženje tožnika in njegove družine presega višino mejnega zneska 13.780,00 EUR, kar po določbi petega odstavka 4. člena Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 (v nadaljevanju: ZDIU12) izključuje njegovo pravico do BPP. Tožena stranka je za družinsko članico tožnika štela njegovo zunajzakonsko partnerico A.A., rojeno ... 1972, v skladu s 23. členom ZBPP in po vpogledu v register Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS) ugotovila, da je slednja lastnica stanovanjske stavbe številka 11, številka dela stavbe 921, k.o. ..., kjer tožnik s svojo družino ne biva. Tržna vrednost nepremičnine je po podatkih, pridobljenih iz vpogleda v spletni portal Prostor (GURS), 103.460,00 EUR.

2. Nepremičnina se upošteva kot premoženje prosilca in njegove družine, ker iz elektronsko vodene zemljiške knjige izhaja, da na nepremičnini ni vknjižena nobena pravica ali pravno dejstvo, ki omejuje lastninsko pravico na nepremičnini. Zato tožnik in njegova družinska članica dejansko lahko razpolagata z njo v pravnem prometu in navedeno nepremično premoženje po določbi petega odstavka 4. člena ZDIU12 izključuje pravico do BPP, ker gre za premoženje, ki presega višino mejnega zneska 13.780,00 EUR. S tem tožnik in njegova družinska članica presegata limit za odobritev BPP, zato se pristojni organ ni spuščal v presojo višine drugega premoženja in v presojo lastnega dohodka tožnika in njegove družinske članice. Tožena stranka ugotavlja, da ni izpolnjen pogoj finančnega in premoženjskega stanja prosilca po določbi petega odstavka 4. člena ZDIU12. 3. V tožbi, ki jo je tožnik poimenoval odgovor na odločbo št. Bpp 734/2012, tožnik navaja, da je bilo za nadomestno stanovanje na naslovu ... sklenjena kupoprodajna pogodba s kupcem A.A., dejansko v tem stanovanju pa živita mati in stara mati partnerke tožnika, zato so sklenile interno pogodbo oziroma pogodbo o ustanovitvi služnostne pravice stanovanja, ki ni overjena in jo prilaga, ki dokazuje, da z nepremičnino na ... tožnikova družinska članica ne razpolaga v pravnem prometu, kakor tudi ne tožnik. Sodišču predlaga, da ponovno odloča o prošnji za BPP ter navaja, da je resnično finančno nezmožen, enako kakor tudi njegova družinska članica, v popravi vloge pa navaja, da tožena stranka pri ugotavljanju višine mejnega zneska ni upoštevala dejstva, da izvenzakonska partnerica, ki je edina zaposlena in ima redne prihodke plačuje tudi dolgoročni kredit, ki ga je bila primorana vzeti za nakup stanovanja, kar bi moralo sodišče upoštevati pri preizkusu doseganja meje zneska in odšteti mesečne obroke v višini, kot izhaja iz predloženih plačilnih listov skladno s kreditno pogodbo, ki jo prilaga. Sodišču predlaga, da samo odloči o pravici za BPP oziroma zadevo vrne Organu za BPP v ponovno obravnavo.

4. V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka v celoti tožbene navedbe in vztraja pri razlogih, ki izhajajo iz obrazložitve izpodbijane odločbe.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče se z razlogi tožene stranke strinja in jih v izogib ponavljanju posebej ne navaja (drugi odstavek 71. člena zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Pri odločanju o prošnji z dodelitev BPP se ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Finančni položaj prosilca se ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke in dohodke ter prejemke njegove družine, ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina, razen če ni s tem zakonom drugače določeno (prvi odstavek 12. člena ZBPP). Po drugem odstavku 13. člena ZBPP se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oz. stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oz. mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve. Po petem odstavku 4. člena ZDIU12 se ne glede na prvi odstavek 27. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) v letu 2012 denarna socialna pomoč ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima prihranke oz. premoženje, ki se upoštevajo po ZSVarPre, ki dosega ali presega 13.780,00 EUR. Iz upravnih spisov izhaja, da je prvostopenjski organ pri odločanju o premoženju, ki se upošteva po ZSVarPre, upošteval premoženje, in sicer dela stavbe 921, št. dela stavbe 11, in sicer stanovanja na naslovu ..., v vrednosti 103.460,00 EUR, kar izhaja iz podatka spletnega portala Prostor GURS, ki ga je tožena stranka pridobila po uradni dolžnosti. Iz podatkov upravnega spisa tudi izhaja, da na navedeni nepremičnini ni vknjižena nobena pravica ali pravno dejstvo, ki omejuje lastninsko pravico na nepremičnini. Zato pravilno tožena stranka ugotavlja, da tožnik in njegova družinska članica dejansko lahko razpolagata z navedeno nepremičnino v pravnem prometu, kar posledično pomeni, da tožniku po 5. točki 4. člena ZDIU12 ne gre denarna socialna pomoč in posledično tudi ne pravica do brezplačne pravne pomoči, tako kot pravilno ugotavlja tožena stranka.

7. Tožnik v tožbi prilaga pogodbo o ustanovitvi službene pravice stanovanja. Navedeno pogodbo sodišče kot novoto zavrača, ob tem pa dodaja, da se za pridobitev užitka na nepremičnini zahteva zemljiškoknjižno dovolilo in vpis v zemljiško knjigo (drugi odstavek 234. člena Stvarnopravnega zakonika, v nadaljevanju SPZ) v povezavi s 7. členom Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Ker gre za konstitutivni učinek vpisa v zemljiško knjigo, je stališče tožeče stranke, da so že kar na podlagi pogodbe o ustanovitvi služnostne pravice stanovanja pridobile pogodbene stranke služnost na spornem stanovanju, materialno pravno zmotno in ga sodišče zavrača. 8. Po povedanem v obravnavanem primeru ni izpolnjeni zakonski pogoji finančnega in premoženjskega stanja tožnika, in sicer je ugotovljeno, da tožnik glede na finančni položaj svoje družine presega limit za dodelitev BPP. Ugovor tožnika, da naj bi tožena stranka upoštevala obroke iz kreditne pogodbe, ki jih mesečno plačuje tožnikova partnerica, so zato v konkretnem primeru irelevantni, saj glede na ugotovljeno premoženje prosilca oz. njegove družine na drugačno odločitev ne morejo vplivati.

9. Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo. Po povedanem tudi niso podani pogoji za odločanje v sporu polne jurisdikcije (prvi odstavek 65. člena ZUS-1).