Jedro

Po 221. členu ZD se naknadno najdeno premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, razdeli z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju le, če dediči zanesljivo izkažejo, da tako premoženje obstaja in če med njimi obstaja soglasje, da določeno premoženje sodi v zapuščino. Če soglasja o obsegu dodatno najdene zapuščine med njimi ni, ni pogojev za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju niti za prekinitev postopka po 212. členu ne. Zapuščinski postopek je namreč že zaključen.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo postopek v zvezi s predlogom za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju in napotilo dedinjo K. M. (predlagateljico postopka za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju) na pravdo zoper sodediča I. J. in S. J. za ugotovitev, da v zapuščino po pokojni M.J. sodi delež do ½ v izreku navedenih premičnin. Naložilo ji je še, da mora vložiti tožbo v roku 30 dni, sicer bo sodišče s postopkom nadaljevalo, ne glede na ugovore na pravdo napotene dedinje.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo na pravdo napotena dedinja. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom istega zakona in 163. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju: ZD). Predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in naloži prvemu sodišču, da nadaljuje z zapuščinskim postopkom tako, da sledi podanemu predlogu za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju. Sklep je nepravilen, ker je sodišče o isti zadevi že izdalo soroden sklep z dne 24. 01. 2011, s katerim je po pritožničinem mnenju pravilno na pravdo napotilo dediča I. J.. Ker je sklep pravnomočen, ga sodišče samo naknadno (brez pritožbe) ne more spremeniti in drugače odločiti o isti stvari. Ni jasno, kako se bo postopek nadaljeval po izpodbijanem sklepu, če tožba ne bo vložena, saj pritožnica ni podala nobenih ugovorov. Pravilna je bila odločitev v sklepu z dne 24. 01. 2011. Za odločitev o verjetnejši pravici I. J. zaradi domneve o posesti spornih premičnin ni bilo trditvene in dokazne podlage. Odločitev je dejansko in pravno zmotna. Pritožnica želi ureditev položaj vseh dedičev. Zato jo je nesmiselno napotiti na pravdo proti vsem. Odločitev o prekinitvi zapuščinskega postopka ni potrebna. S postopkom je treba nadaljevati glede na pravnomočen sklep z dne 24. 01. 2011. 3. Ostala dva dediča na vročeno pritožbo nista odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz ugotovitev prvega sodišča in podatkov spisa izhaja, da je pritožnica po pravnomočno končanem zapuščinskem postopku po pokojni zapustnici podala predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju. V njem je navajala, da v zapuščino spadajo še v predlogu specificirane premičnine (stroji in oprema), in sicer z deležem do ½. Po ugotovitvi, da so med dediči sporna dejstva o tem, ali navedene premičnine spadajo v zapuščino, ali pa so premoženje gospodarske družbe T., d.o.o. ali posebno premoženje dediča I. J., je prvo sodišče s sklepom z dne 24. 01. 2011 (redna št. 33) prekinilo postopek in na pravdo zaradi ugotovitve, da premičnine ne sodijo v zapuščino, napotilo dediča I. J., čigar pravico je po prvem odstavku 213. člena ZD štelo za manj verjetno. Navedeni sklep je pravnomočen. Ne glede na to je prvo sodišče izdalo še izpodbijani sklep. V njem je procesno gradivo ocenilo drugače in na pravdo zaradi spornih dejstev o obsegu zapuščine napotilo pritožnico po oceni, da je njena pravica manj verjetna glede na posest spornih premičnin in s tem povezano zakonito domnevo lastninske pravice na premičninah.

6. Pritožbi je treba pritrditi, da po pravnomočnosti sklepa z dne 24. 01. 2011 prvo sodišče ni imelo podlage za izdajo novega – izpodbijanega – sklepa. V zapuščinskem postopku res velja posebnost, da lahko že prvo sodišče samo (in ne le pritožbeno, kot velja v pravdnem postopku) spremeni svoj prejšnji sklep ali ga prekliče. Vendar pa ima tako možnost le v primeru, če je zoper prejšnji sklep vložena pritožba in če z izdajo novega sklepa niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep (prvi odstavek 173. člena ZD). V obravnavani zadevi ne gre za tak primer. Z izdajo izpodbijanega sklepa mimo pravila prvega odstavka 173. člena ZD je podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka iz 4. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD. To je narekovalo razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje prvemu sodišču (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

7. V njem bo moralo ponovno pozorno oceniti zbrano procesno gradivo in ugotoviti, ali med dediči obstaja soglasje, da predlagane premičnine spadajo v zapuščino po zapustnici ali ne. Dodatni sklep o dedovanju bo lahko izdalo le za tiste premičnine, za katere se vsi dediči strinjajo, da sodijo v zapuščino. Za ostale pa bo moralo predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju zavrniti. Po 221. členu ZD se namreč naknadno najdeno premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, razdeli z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju le, če dediči zanesljivo izkažejo, da tako premoženje obstaja in če med njimi obstaja soglasje, da določeno premoženje sodi v zapuščino. Če soglasja o obsegu dodatno najdene zapuščine med njimi ni, ni pogojev za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju niti za prekinitev postopka po 212. členu ne. Zapuščinski postopek je namreč že zaključen. Zato ne gre več za položaj iz prvega odstavka 212. člena ZD in postopka ni mogoče prekiniti. Dedič, ki zatrjuje, da v zapuščino sodi tudi dodatno premoženje, pa ima v primeru spora med dediči o tem možnost svoj zahtevek uveljavljati z ustrezno tožbo neposredno v pravdnem postopku. Njegovemu predlogu za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju ni mogoče slediti, kot zmotno meni pritožba, pač pa ga je treba zavrniti. Taka je tudi sodna praksa (primerjaj VSL II Cp 3754/2010 z dne 19. 01. 2011, VSK CP 134/2010 z dne 25. 05. 2010).