Jedro

Dejstvo, da je sodišče prve stopnje vloge toženke, ki jih je vložila po izteku prekluzivnega trimesečnega roka iz prvega odstavka 393. člena ZPP, štelo za prepozne, ne pomeni, da je bila tudi vloga tožnika, vložena po tem roku, prepozna. S to vlogo je tožnik odgovoril na navedbe toženke v njenih predhodnih vlogah in opozoril na toženkino nedopustno in prepozno širjenje razlogov za razveljavitev sodne poravnave. Vloga in tudi strošek za to vlogo sta bila torej potrebna.

Napačna navedba opravilne številke zadeve ni bistvenega pomena za presojo popolnosti pritožbe.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka spremeni tako, da se znesek 1.889,00 EUR nadomesti z zneskom 1.873,70 EUR.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III. Pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek druge toženke (v nadaljevanju toženke) na razveljavitev sodne poravnave, sklenjene v pravdnem postopku pri Okrožnem sodišču v Ljubljani P 1684/2017 dne 6. 12. 2018 (I. točka izreka izpodbijanega sklepa). V II. točki izreka je odločilo, da je toženka dolžna plačati tožniku pravdne stroške v višini 1.889,00 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

2. Toženka se pritožuje zoper II. točko izreka navedenega sklepa iz vseh pritožbenih razlogov. Ne strinja se z izračunom urnine za narok z dne 11. 7. 2019. Ker je narok trajal od 9.00 do 10.50 ure, je tožnikov odvetnik upravičen do urnine v višini 100 in ne 150 točk. Poleg tega meni, da je bila prva pripravljalna vloga tožnika vložena prepozno in je zato neupoštevna, stroški zanjo pa tožniku ne gredo. Ker sodišče ni obrazložilo, zakaj je priznane pravdne stroške tožnika ocenilo kot potrebne za postopek, izpodbijane odločitve tudi ni mogoče preizkusiti. Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Predlaga ugoditev pritožbi in ustrezno spremembo z znižanjem nagrade, podrejeno pa razveljavitev sklepa v izpodbijanem delu in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje, s povračilom pritožbenih stroškov.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo pritrjuje toženki glede napačno priznanega zneska urnine, sicer pa pritožbi nasprotuje in predlaga potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Uvodoma pritožbeno sodišče odgovarja na navedbe tožnika v odgovoru na pritožbo, da je pritožba nepopolna, ker ne vsebuje pravilne navedbe sklepa, ki se izpodbija. Res je, da je toženka na vloženi pritožbi namesto pravilne opravilne številke zadeve P 1684/2017-II navedla napačno (nepopolno) številko, to je P 1684/2017. Ob dejstvu, da je iz ostalih podatkov pritožbe (navedbe strank, datuma izpodbijanega sklepa, sodišča, ki ga je izdalo, vsebine pritožbe) identifikacija spora nedvoumno mogoča (tožnik je nenazadnje na pritožbo - tudi vsebinsko - odgovoril), napačna navedba opravilne številke za presojo popolnosti pritožbe ni bistvenega pomena. Nujna sestavina pritožbe iz 1. točke 335. v zvezi s 366. členom ZPP1, to je navedba sodbe oziroma sklepa, zoper katerega se vlaga, ne pomeni nujno, da mora pritožnik navesti (popolno) opravilno številko zadeve. Zadošča navedba podatkov, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, katero odločbo izpodbija.2

6. Predmetna pritožba je popolna, saj obsega vse, kar je treba, da se lahko obravnava.3 V postopku se je sicer postavilo vprašanje pravilne pasivne legitimacije, na katerega opozarja tožnik v odgovoru na pritožbo, ravno to pa je bil tudi razlog za sprejeto odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je tožbeni zahtevek zavrnilo, ker (med drugim) toženka ni tožila prave osebe, saj ni zajela vseh strank sodne poravnave oziroma univerzalnih pravnih naslednikov prvotne prve toženke. Zato tudi z vidika stroškovne odločitve v razmerju med tožnikom in (drugo) toženko, med katerima je postopek tekel, takšna (pomanjkljiva) navedba strank v uvodu pritožbe nima nobenega pomena. V pritožbenem postopku je izpodbijana le odločitev o stroških, ki jih je (druga) toženka dolžna povrniti tožniku. Pritožnica je zato pritožbo (logično) naperila le zoper njega.

7. Pritožnica utemeljeno opozarja, da na podlagi pravilne uporabe prvega odstavka 6. člena OT4 tožniku oziroma njegovemu odvetniku za vsake začete nadaljnje pol ure nad eno uro pripada urnina v višini 50 točk. Ker je narok z dne 11. 7. 2019 trajal od 9.00 do 10.50 ure, je tožnikov odvetnik upravičen do urnine v višini 100 (2 x 50) in ne 150 točk, kot mu je priznalo sodišče prve stopnje.

8. Neutemeljeno pa je stališče pritožbe, da tožnik ni upravičen do stroškov za prvo pripravljalno vlogo, ki jo je vložil na naroku dne 11. 7. 2019. Dejstvo, da je sodišče prve stopnje vloge toženke (oziroma trditve v njih), ki jih je vložila po izteku prekluzivnega trimesečnega roka iz prvega odstavka 393. člena ZPP,5 štelo za prepozne, ne pomeni, da je bila tudi vloga tožnika, vložena po tem roku, prepozna. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je s to vlogo tožnik odgovoril na navedbe toženke v njenih predhodnih vlogah (z dne 27. 6. 2019 in 9. 7. 2019) in opozoril na toženkino nedopustno in prepozno širjenje razlogov za razveljavitev sodne poravnave. Vloga in tudi strošek za to vlogo sta bila torej potrebna.

9. Iz stroškovnikov pravdnih strank oziroma tožnika, ki so v spisu, v povezavi z razlogi izpodbijanega sklepa, je mogoče razbrati, katere pravdne stroške je sodišče ocenilo kot potrebne za ta postopek, kar omogoča preizkus pravilnosti odločitve. Očitana bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zato ni podana.

10. Pritožbeno sodišče je zaradi napačnega obračuna urnine odločitev o stroških v navedenem obsegu spremenilo in namesto 75,00 EUR tožniku iz tega naslova priznalo 60,00 EUR, posledično pa je znižalo tudi materialne stroške iz tretjega odstavka 11. člena OT (namesto priznanih 23,40 EUR mu je prisodilo 23,10 EUR). Tožnik je tako upravičen skupno do povračila 1.873,70 EUR (3. točka 365. člena ZPP). V preostalem delu je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

11. Če stranka deloma zmaga v pravdi, lahko sodišče glede na doseženi uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške.6 Ker je toženka v pritožbenem postopku po višini uspela le z 2 % (znižanje stroškov za 15,30 EUR od vrednosti izpodbijanega dela 675,00 EUR), stroški odgovora na pritožbo pa niso pripomogli k hitrejši rešitvi zadeve (155. člen ZPP), je pritožbeno sodišče glede na neznaten uspeh toženke na podlagi določila drugega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena in 165. členom ZPP odločilo, da sta pravdni stranki dolžni kriti vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

12. Na podlagi prvega odstavka 366.a člena ZPP je o pritožbi zoper sklep o stroških odločala sodnica posameznica.

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami, v nadaljevanju ZPP. 2 Glej sklep in sodbo VSL II Cp 1253/2017 in tam navedeno sodno prakso. 3 335. člen ZPP. 4 Odvetniška tarifa, Uradni list RS, št. 2/2015 s spremembami, v nadaljevanju OT. 5 Skladno s katerim lahko stranka vloži tožbo za razveljavitev sodne poravnave v treh mesecih od dneva, ko je zvedela za razlog za razveljavitev. 6 Drugi odstavek 154. člena ZPP.