Jedro

Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določilo materialnega prava in v nasprotju z listinsko dokumentacijo v spisu zavrnilo tožbeni zahtevek zaradi nesklepčnosti, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo, v sporu majhne vrednosti, zaradi nesklepčnosti zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo zneska 1.027,63 EUR s pripadki (I) in posledično tožeči stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke v višini 169,24 EUR s pripadki (III).

2. Odločitev sodišča izpodbija tožeča stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V obrazložitvi navaja, da je sodišče kršilo določilo 454. člena ZPP, ker naroka za glavno obravnavo ni razpisalo, prav tako tudi ni izvajalo predlaganih dokazov, kljub temu, da je med strankama sporno dejansko stanje. Zgolj na podlagi pisnih vlog ni bilo možno korektno odločiti o predmetnem sporu. Poudarja, da je toženi stranki dostavila račun in da je povsem pavšalno navajala napake izpolnitve, ki bi jih bilo mogoče ugotoviti šele po izvedenem dokaznem postopku. Razlogi izpodbijane sodbe so v očitnem nasprotju z listinami v spisu in ugovorom tožene stranke. Tako iz predloga za izvršbo, kot iz pripravljalne vloge, je nedvomno razvidno na kaj se račun nanaša, nenazadnje je to povzela tudi tožena stranka v svoji pripravljalni vlogi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pri nesklepčni tožbi gre za takšne vsebinske pomanjkljivosti, ko iz dejstev, ki jih zatrjuje stranka ne izhaja pravna posledica, ki jo uveljavlja. Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču pritožbe, da ni podlage za dvom v sklepčnost tožbe.

5. Tožnik je že v predlogu za izvršbo navedel, da na podlagi računa z dne 23. 5. 2016, ki je zapadel 23. 5. 2016 zahteva plačilo 1.027,63 EUR. Po ugovoru tožene stranke zoper izdani sklep o izvršbi, da tožeči stranki ne dolguje ničesar, ker je izdelavo in montažo notranjih vrat plačal 21. 3. 2016, je tožeča stranka dne 21. 12. 2016 vložila dopolnitev in se sklicevala na specificiran račun z dne 23. 5. 2016, ki ga je dopolnitvi tudi predložila. Navedla je, da je svoje delo izdelava in montaža vrat, opravila korektno po pravilih stroke in po željah oziroma navodilih tožene stranke.

6. Glede na navedeno je zaključek sodišča prve stopnje o nesklepčnosti tožbe povsem brez podlage. V dopolnitvi tožbe in predlogu za izvršbo je navedenih dovolj dejstev, ki bi lahko pripeljala, do, v tožbi uveljavljene, pravne posledice.

7. Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določilo materialnega prava in v nasprotju z listinsko dokumentacijo v spisu (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) zavrnilo tožbeni zahtevek zaradi nesklepčnosti, je s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zato je potrebno pritožbi ugoditi, izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.

8. Izrek o stroških postopka se pridrži za končno odločbo (165. člen ZPP).