Jedro

Tožnik je tožbo oddal priporočeno na pošto. Glede na 2. odstavek 112. člena ZPP je bila tožba tega dne izročena sodišču. Pri tem je pomembno, na katero sodišče je bila vloga naslovljena. Iz same vloge kot tudi iz pisemske ovojnice jasno izhaja, da je bila vloga naslovljena na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, ne pa na toženo stranko (ZPIZ). Ne glede na to, da je bil napisan napačen naslov in da je vloga namesto na sodišče prispela k toženi stranki, omenjeno ravnanje (gre za očitno pomoto tožnika) ne spremeni dejstva, da je bila vloga naslovljena na sodišče, ne pa na toženo stranko. Ker je bila tožba vložena v zakonsko določenem 30-dnevnem roku, je bila tožba na sodišče vložena pravočasno, zato ni bilo podlage za njeno zavrženje.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo tožnika kot prepozno vloženo zavrglo.

Zoper sklep je pritožbo vložil tožnik po pooblaščenki, iz razlogov po 1. in 2. točki 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami). V pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ugotavlja, da je tožnik s priporočeno pošto, ki jo je naslovil na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, naslov B, dne 17. 5. 2013 (v zakonskem roku) vložil tožbo (naslovljeno kot pritožba) pri toženi stranki, ki jo je dne 20. 5. 2013 z dopisom posredovala naslovnemu in pristojnemu sodišču. Sodišče ugotavlja, da naj bi bila tožba sodišču posredovana po izteku 30-dnevnega roka, torej prepozno. Pri tem pa sodišče ni uporabilo 8. odstavka 112. člena ZPP in je zaradi tega bistveno kršilo določbe postopka oziroma se glede uporabe navedene določbe sploh ni izjasnilo, kar pomeni, da je podana tudi bistvena kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijani sklep v točki 6. izrecno (v točki 7. pa smiselno v kontekstu) povsem zmotno zaključuje (kar pa je ključna okoliščina za pravilno uporabo določb ZPP), da je tožnik „s priporočeno pošto“ dne 17. 5. 2013 vložil pri toženi stranki „pritožbo“ (tožbo). Tožnik je namreč svojo vlogo, kakor tudi pisemsko ovojnico naslovil na naslovnika, to pa je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, pri čemer pa je zmotno napisal samo naslov oziroma samo del naslova, torej ulico in hišno številko. Pravilna ocena dejanskega stanja pokaže, da je tožnik poslal svojo vlogo na pravilnega naslovnika, to je na pristojno sodišče, pri tem pa je pomotoma zapisal napačen naslov. Napačen je torej zaključek sodišča, da naj bi svojo vlogo vložil pri toženi stranki. Nenazadnje toženi stranki vloga sploh ne bi smela biti izročena, saj je bil naslovnik jasen, to je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani. Dejstvo je torej, da je tožnik svojo vlogo pravočasno priporočeno posredoval sodišču, ne pa toženi stranki. Tožnik še poudarja, da je prava neuka stranka, tako da bi bilo njegovo ravnanje mogoče obravnavati tudi kot očitno pomoto. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Obenem priglaša pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP). Je pa nepravilno uporabilo določbo 112. člena ZPP, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa.

V zadevi je sporno, ali je bila tožba na sodišču vložena pravočasno, torej v zakonsko določenem 30-dnevnem roku. Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004) v 1. odstavku 72. člena določa, da se tožba vloži v 30 dneh od vročitve dokončnega upravnega akta.

Kot to ugotavlja sodišče prve stopnje in kar med strankama tudi ni sporno, je bila dokončna odločba tožene stranke št. ... z dne 15. 4. 2013, tožniku vročena 17. 4. 2013. Tridesetdnevni rok za vložitev tožbe je potekel v petek dne 17. 5. 2013. Tega dne je tožnik priporočeno na pošto oddal vlogo, ki jo je poimenoval „pritožba na odločbo ZPIZ - sektor za izvajanje zavarovanja v A., naslov B. z dne 15. 4. 2013, št. ... “. Iz vloge, ki jo je sodišče štelo kot tožbo in tudi iz pisemske ovojnice je razvidno, da je bila vloga naslovljena na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani. Prišlo pa je do očitne pomote, saj je tožnik v vlogi namesto pravilnega naslova (naslov C, kraj A) napisal naslov „B kraj A". To pa je naslov tožene stranke, ki je pošto prejela dne 20. 5. 2013, kar je razvidno iz žiga na vlogi. Še istega dne je tožena stranka tožbo posredovala sodišču, ki jo je torej prejelo dne 20. 5. 2013. Za sodišče prve stopnje je bil odločilen datum 20. 5. 2013, ko je sodišče prejelo odstopljeno vlogo v pristojno reševanje. Tega dne pa je že potekel rok za vložitev tožbe, zato je sodišče prve stopnje tožbo z izpodbijanim sklepom zavrglo.

Po stališču pritožbenega sodišča, je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbo 112. člena ZPP. V 1. odstavku je namreč določeno, da če je vloga vezana na rok, se šteje, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču preden se rok izteče. Če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto, za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena.

V spornem primeru je tožnik vlogo (tožbo) oddal priporočeno na pošto dne 17. 5. 2013. Glede na 2. odstavek 112. člena ZPP je bila torej vloga (tožba) tega dne izročena sodišču. Po stališču pritožbenega sodišča je namreč odločilno, na katero sodišče je bila vloga naslovljena. Iz same vloge kot tudi iz pisemske ovojnice pa povsem jasno izhaja, da je bila vloga naslovljena na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, ne pa na toženo stranko. Ne glede na to, da je bil napisan napačen naslov in da je vloga namesto na sodišče prispela k toženi stranki, omenjeno ravnanje (gre za očitno pomoto tožnika) ne spremeni dejstva, da je bila vloga naslovljena na sodišče, ne pa na toženo stranko.

Ker je bila tožba vložena v zakonsko določenem 30-dnevnem roku, je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

Na podlagi 3. odstavka 165. člena ZPP je nadalje sklenilo, da odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom pridrži za končno odločbo.