Jedro

Ob skladnih strokovnih ugotovitvah (da pri tožniku ni prišlo do objektivnega poslabšanja zdravstvenega stanja, ki bi vplivalo na spremembo invalidnosti), ki so izhajale iz vseh specialističnih izvidov in iz obeh mnenj invalidskih komisij, ni bilo razlogov za še dodatno dokazovanje z izvedencem, saj lahko predlagane dokaze, za katere misli, da niso pomembni za odločbo, sodišče obrazloženo zavrne.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke, št. I-4091827 z dne 18.5.2003 (pravilno 23.6.2003) in z dne 29.1.2004 o zavrnitvi predloga za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja ter zahtevek za razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti. Ugotovilo je, da je tožnik že od 5.10.2000 dalje invalid III. kategorije s pravico do zaposlitve na drugem ustreznem delu z omejitvami in da njegovo zdravstveno stanje ne utemeljuje spremembe že ugotovljene invalidnosti.

Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je, da dokumentacija o zdravstvenem stanju tožnika, zbrana do izdaje sporne dokončne odločbe, ne utemeljuje spremembe tožnikove invalidnosti oziroma razvrstitve tožnika v I. kategorijo invalidnosti.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da se sodišče druge stopnje ni opredelilo do pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje izvesti dokaz z izvedencem medicinske stroke, hkrati pa v nasprotju s sodiščem prve stopnje šteje ugotovitve torakalnega kirurga za utemeljene, pri tem pa tudi tožena stranka teh ugotovitev ni v celoti upoštevala, saj bi sicer morala upoštevati tudi njegov predlog za invalidsko upokojitev. Glede na vse to je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 73/07).

Na podlagi 375. člena ZPP je bila revizija vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani.

Revizija ni utemeljena.

Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava.

Sodišče druge stopnje ni bistveno kršilo določb pravdnega postopka v smislu 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in se je izrecno opredelilo tudi do pritožbenih navedb glede izvedbe dokaza z izvedencem.

Sodišče je pri izdaji izpodbijane sodbe pravilno ugotovilo, da je za odločitev v sporu bistveno zgolj vprašanje, ali je pri tožniku prišlo do takšnega poslabšanja zdravstvenega stanja, ki bi opravičevalo pridobitev novih pravic na podlagi invalidnosti. Pri tem na podlagi podanih mnenj invalidskih komisij I. in II. stopnje ter do izdaje sporne dokončne odločbe zbranih izvidov zdravnikov specialistov, ki so spremljali tožnikovo zdravstveno stanje, sodišče druge stopnje soglaša z dokaznim zaključkom sodišča prve stopnje, da ni prišlo do objektivnih sprememb tožnikovega zdravstvenega stanja, ki bi pogojevale priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja ter priznanje I. kategorije invalidnosti. Pri tem pravilno ugotavlja, da sta invalidski komisiji v celoti upoštevali tudi izvide torakalnega kirurga z dne 20.11.2001, 3.9.2002 in 27.8.2002. Izvida torakalnega kirurga z dne 20.1.2004, na katerega se smiselno sklicuje revizija, pri tem ne navaja. To je logično, saj ga niti invalidska komisija I. stopnje in niti invalidska komisija II. stopnje, ki je svoje mnenje podala 19.1.2004, nista mogli upoštevati, ker je bil izdan šele 20.1.2004, to je dan po podaji mnenja invalidske komisije II. stopnje. Vendar se je do navedenega izvida torakalnega kirurga izrecno opredelilo sodišče prve stopnje in ugotovilo, da iz njega, glede na objektivne ugotovitve, ne izhaja poslabšanje zdravstvenega stanja, tako da neobvezno priporočilo na izvidu, da se tožnika invalidsko upokoji, nima objektivne podlage, sodišče druge stopnje pa se je s takšnim dokaznim zaključkom strinjalo. Glede na navedeno v izpodbijani sodbi ni nasprotja med izrekom in razlogi sodbe ter samimi razlogi in se da izpodbijana sodba v celoti preizkusiti.

Glede na skladne ugotovitve, da pri tožniku do izdaje spornih odločb ni prišlo do objektivnega poslabšanja zdravstvenega stanja, ki bi vplivalo na spremembo tožnikove invalidnosti, ki izhajajo tako iz vseh specialističnih izvidov, kot iz obeh mnenj invalidskih komisij, sodišče ni kršilo določb 243. člena ZPP, ko ni izvedlo predlaganega dokaza z izvedencem medicinske stroke, oziroma ko sodišče druge stopnje ni sledilo pritožbenim navedbam v zvezi s tem. Ob skladnih strokovnih ugotovitvah, ki so izhajale iz predloženih listin, ni bilo razlogov za še dodatno dokazovanje z izvedencem, saj lahko predlagane dokaze, za katere misli, da niso pomembni za odločbo, sodišče obrazloženo zavrne (2. odstavek 287. člena ZPP).

Ker pri tožniku ni prišlo do sprememb v zdravstvenem stanju, zaradi katerih bi prišlo do nadaljnjega zmanjšanja njegove delovne zmožnosti oziroma poslabšanja invalidnosti (71. člen ZPIZ), tožena stranka utemeljeno ni sledila tožnikovemu zahtevku za priznanje pravic na podlagi invalidnosti I. kategorije, oziroma sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je tožnikov zahtevek za odpravo zavrnilnih odločb tožene stranke in razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti kot neutemeljen zavrnilo.

Glede na navedeno revizijski razlogi niso podani. Zato je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.