Jedro

Iz navedenega nespornega procesnega dejanskega stanja torej izhaja, da je imela tožnica možnost, da bi se ob ustrezni skrbnosti zavedala, da ji je bila vročitev pošiljke poskušana, preden jo je vročevalec vrgel v nabiralnik in da posledično dne 13. 6. 2022 v nabiralnik vržena pošiljka ne more šteti za dan vročitve, ampak je bil ta nujno prej. Zato bi lahko ob potrebni skrbnosti s poizvedovanjem pri organu toženke brez velikih težav ugotovila, kdaj je (na podlagi fikcije vročitve) začel teči rok za tožbo v upravnem sporu.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica je vložila tožbo zoper odločbo Vlade Republike Slovenije št. 35400-7/2020/63 z dne 20. 5. 2022, s katero je v postopku prevlade javne koristi energetike - obnovljivih virov energije nad javno koristjo ohranjanja narave v zvezi z integralnim postopkom izdaje gradbenega dovoljenja za objekt ... nosilcem posega v naravo A., d. o. o., B., d. o. o. in C., d. o. o. dovolila prevlado javne koristi energetike - obnovljivih virov energije nad javno koristjo ohranjanja narave (1. točka izreka). Določila je tudi omilitvene ukrepe (2. točka in 3. točka izreka), izravnalne ukrepe (4. točka izreka) in monitoring pred in med gradnjo ter v času obratovanja hidroelektrarne (5. točka izreka).

2. Tožnica je 13. 7. 2022 zoper navedeno odločbo vložila tožbo.

**K I. točki izreka :**

3. Tožba je prepozna.

4. Po prvem odstavku 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek.

5. V upravnem postopku se vročanje opravi skladno z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). ZUP v 87. členu določa, da se morajo odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni (prvi odstavek). Če se vročitev ne da opraviti tako, kot je določeno v prvem odstavku tega člena, pusti vročevalec v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo. Če sporočila ni mogoče pustiti na prej določenih mestih, ga lahko pusti tudi v poštnem predalu ali na drugem primernem mestu. V sporočilu navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Na sporočilu in na samem dokumentu, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok take vročitve, datum in kraj, kjer je sporočilo pustil, ter se podpiše (tretji odstavek). Takšna vročitev velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument, če pa dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument iz prvega odstavka tega člena v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Kolikor stranka nima predalčnika ali je ta neuporaben, vročevalec vrne pošiljko pošiljatelju. Pisno sporočilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati obvestilo o posledicah takega vročanja (četrti odstavek).

6. Iz podatkov na vročilnici izhaja, da je vročevalec 25. 5. 2022 poskušal tožnici vročiti odločbo, s katero je bil postopek končan. Ker ji pisanja ni mogel vročiti, je v njenem hišnem predalčniku pustil obvestilo, kje se nahaja in da ga mora prevzeti v 15 dneh, sicer bo veljala vročitev za opravljeno z dnem poteka tega roka. Ker tožnica pisma v tem času, tj. do 9. 6. 2022 ni prevzela, se je vročitev s tem dnem štela za opravljeno, 30-dnevni rok za vložitev tožbe pa je začel teči naslednji dan, tj. 10. 6. 2022, in se je iztekel 11. 7. 2022.1 Iz podatkov na pisemski ovojnici tožbe je razvidno, da je tožnica tožbo oddala priporočeno na pošto 13. 7. 2022, kar je po izteku 30-dnevnega roka, določenega za vložitev tožbe.

7. Sodišče je v skladu s stališčem Vrhovnega sodišča (sklepi I Up 209/2018, I Up 19/2020, I Up 194/2019) tožnico pred sprejemom odločitve o nepravočasnosti tožbe pozvalo, da se o njegovih ugotovitvah izjasni in v primeru, da trdi, da ji je bila odločba vročena kasneje, o tem predloži dokaze.

8. Tožnica v izjavi z dne 16. 8. 2022 trdi, da od pošte ni prejela obvestila, da ji je bila poizkušena vročitev odločbe in da se pismo nahaja na pošti ter ga mora prevzeti v 15 dneh. Pojasnjuje, da je na njenem naslovu stanovanjski blok in veliko nabiralnikov in je mogoče, da je bilo sporočilo pomotoma ali namerno (kar ne bi bilo prvič) puščeno v drugem nabiralniku, saj včasih tudi sama prejema obvestila za druge stanovalce. Obvestila potem stanovalci včasih zataknejo pri vhodnih vratih ali sploh ne, kar bi stanovalci lahko potrdili. Opozarja, da so pravice naslovnika ustrezno varovane le, če je vnaprej opozorjen, da bo po poteku 15-dnevnega roka štela vročitev za opravljeno, sama pa tega opozorila ni prejela. O tem, da je odločba izdana, je izvedela iz medijev in od drugih organizacij. Izpodbijano odločbo je prejela šele 13. 6. 2022. Zaradi previdnosti je dan vročitve še telefonsko preverila na pošti, kjer so ji potrdili, da je bila izpodbijana odločba vročena 13. 6. 2022. Kot prava neuka stranka je bila zato prepričana, da je tožba vložena pravočasno, in prosi naslovno sodišče, da jo kot tako obravnava. Kot dokaz prilaga obvestilo Pošte Slovenije d. o. o. z dne 10. 8. 2022, ki kaže na to, da pravice tožnice niso bile ustrezno varovane, saj vročitev ni bila pravilno opravljena in natisnjeno potrdilo o opravljenem klicu na pošto. Meni, da je zato treba vročitev 13. 6. 2022 smiselno šteti kot vrnitev v prejšnje stanje.

9. Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je pravilno izpolnjena vročilnica javna listina (tretji odstavek 87. člena ZUP, 97. člen ZUP). Javna listina dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (prvi odstavek 224. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Dokazno pravilo o resničnosti javne listine ni absolutno. Velja, dokler ga stranka ne izpodbija z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost (četrti odstavek 224. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Posledica obstoja javne listine je torej v tem, da se dokazno breme prenese na tisto stranko, ki želi dokazati, da dejstva, ki so v javni listini potrjena, niso resnična. Ta stranka mora svoje trditve utemeljiti in zanje predložiti tudi ustrezne dokaze. O tem, ali je dokazno breme izpolnila in uspela dokazati resničnost zatrjevanih dejstev, presoja sodišče na podlagi proste presoje dokazov (8. člen ZPP). Breme, da dovolj konkretizirano izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice oziroma resničnost dejstev, ki iz nje izhajajo, je v obravnavanem primeru torej na tožnici.

10. Tožnica utemeljuje, da je njena tožba pravočasna zaradi nepravilne vročitve odločbe, in sicer naj ne bi prejela obvestila o prispeli pošiljki s poukom o posledicah zamude. Navedeno dokazuje z dopisom Pošte Slovenije d. o. o. št. PD4-2-3807/1-2022/DD z dne 10. 8. 2022, naslovljenim na Generalni sekretariat Vlade, v katerem je navedeno, da je pismo št. RB189938108SI, naslovljeno na tožnico, dne 25. 5. 2022 prispelo na naslovno pošto in je bilo istega dne predano v dostavo. Ker osebna vročitev ni bila mogoča (ni bilo osebe za prevzem), je pismonoša v naslovnikov hišni predalčnik vložil sporočilo o prispelem pismu z informacijo, da lahko pismo v 15. dneh prevzame na pošti 1231 Ljubljana Črnuče. V dopisu je še navedeno, da se je rok za prevzem iztekel 9. 6. 2022, zato bi moralo biti pismo dostavljeno v naslovnikov hišni predalčnik naslednji delovni dan, tj. 10. 6. 2022, kar pa zaradi človeške napake ni bilo realizirano. Pismo je bilo v naslovnikov predalčnik dostavljeno šele v ponedeljek, 13. 6. 2022, kar je evidentirano tudi na potrjenem obvestilu organu o vročitvi. Pošta Slovenije d. o. o. izjavlja še, da se zaveda, da vročitev velja za opravljeno z dnem preteka roka za osebni prevzem pisma na pošti, vendar ne glede na to naproša, da se ta pojasnila v predmetnem upravnem postopku upoštevajo, ker je bil naslovnik delno prikrajšan za rok, določen za nadaljevanje postopka.

11. Sodišče ugotavlja, da iz navedenega „dokazila“ ne izhaja, da vročevalec obvestila ni pustil v hišnem predalčniku ampak nasprotno, Pošta Slovenije d. o. o. izjavlja, da je bilo obvestilo puščeno v tožničinem nabiralniku 25. 5. 2022. Izjava v zvezi s tem, kdaj je bila pošiljka puščena v nabiralniku pa po citirani določbi 87. člena ZUP za datum vročitve oziroma presojo pravočasnosti, ni relevantna. Zakon namreč določa, da vročevalec po poteku tega roka dokument pusti v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika, ne določa pa, da mora biti to prvi naslednji dan, ko rok izteče in niti ne določa drugega roka. S tem, da se pošiljka po izteku roka pusti v nabiralniku torej vročitev ni izvršena, ampak je opravljena z iztekom roka, v katerem bi stranka po obvestilu lahko dvignila pošiljko. Taka ureditev je razumna, saj lahko naslovnik prevzame pošiljko na pošti, za kar ima na razpolago kar 15 dni. Od izteka tega roka zato tudi teče rok za opravo procesnih dejanj v postopku. To, da ravnanje vročevalca, ki po izteku roka pošiljko pusti v nabiralniku, ni del vročanja, pa izhaja tudi iz dejstva, da se, če naslovnik predalčnika nima ali je ta neuporaben, pošiljka vrne pošiljatelju, pri čemer se vročitev prav tako šteje za opravljeno.

12. Zaradi navedenega tožnica po presoji sodišča z dopisom Pošte Slovenije d. o. o. z dne 10. 8. 2022 ni dokazala, da obvestila o prispeli pošiljki ni prejela. Drugih dokazov o tem, da ji obvestilo ni bilo dano v nabiralnik, pa ni predlagala. Navajala je sicer, da naj bi se že večkrat zgodilo, da so bila obvestila vložena v napačne nabiralnike in jih stanovalci kdaj zataknejo pri vhodnih vratih, vendar ne vedno, in da bi o tem lahko izpovedali stanovalci. Vendar zaslišanja prič, tj. oseb, ki bi to izpovedale, ni predlagala. Poleg tega pa tožnica niti ne trdi, da bi določeni stanovalci vedeli izpovedati kaj o njeni pošiljki, ampak o tem, kaj naj bi se z nekaterimi pošiljkami zgodilo prej, kar v tej zadevi ni pravno relevantno.

13. Sodišče v zvezi s tem še poudarja, da po izteku roka za pravna sredstva odločba postane pravnomočna, s čimer zanjo velja 158. člen Ustave. Zato sodi, da je materialno procesno vodstvo izčrpano s tem, ko stranko, preden zavrže tožbo seznani, da je tožba prepozna, in ji omogoči, da se o tem izjavi ter predlaga morebitne dokaze. Nadaljnje sporočanje, da predloženi dokazi po presoji sodišča ne zadostujejo in pozivanje na nove dokaze, bi neupravičeno favoriziralo eno od strank v sporu in bi lahko poseglo v citirano določbo Ustave, saj stranke z nasprotnim interesom s pravnomočnostjo akta pridobijo določene pravne koristi.

14. Ker je tožnica tožbo poslala priporočeno po pošti šele 13. 7. 2022 (kar se šteje za datum vložitve tožbe pri sodišču) in ni izkazala, da ji je bila odločba vročena kasneje kot 12. 6. 2022, je tožba vložena prepozno. Zato jo je sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo kot prepozno.

**K II. točki izreka:**

15. Po teoriji in sodni praksi to, da stranka zatrjuje napake pri vročitvi, ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje, ampak se napačna vročitev, če je izkazana, upošteva kot razlog za pravočasnost vloge oziroma kot razlog za pritožbo zoper zavrženje zaradi zamude roka.2 Vendar tožnica s tem, ko zatrjuje, da je preverila datum vročitve na pošti in da je bilo s strani pošte potrjeno, da ji je bila pošiljka vročena 13. 6. 2022, smiselno zatrjuje tudi razloge za zamudo roka oziroma za vrnitev v prejšnje stanje, kar tudi izrecno predlaga. Zato sodišče predloga ni zavrglo kot nedopustnega, ampak je o njem odločalo po vsebini.

16. Predlog ni utemeljen.

17. Prvi odstavek 24. člena ZUS-1 določa, da če stranka iz opravičenega vzroka zamudi rok iz 23. člena tega zakona ali drug zakoniti rok za opravo dejanja v postopku in ga zaradi tega ne more več opraviti, lahko predlaga vrnitev v prejšnje stanje. Po drugem odstavku tega člena je treba predlog vložiti v osmih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila rok; če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela.

18. Sodišče glede na prej povzeto pisno izjavo Pošte Slovenije d. o. o. ne more verjeti tožnici, da naj bi na pošti izvedela, da je bil dan vročitve 13. 6. 2022, saj je očitno, da je tej družbi dobro znano, kdaj se šteje pošiljka za vročeno. Take vsebine ustnega pojasnila ne dokazuje niti natisnjen posnetek telefonskega zaslona, na katerem je številka 030 ..... (za katero sodišče domneva, da je telefonska številka pošte Ljubljana Črnuče) in odhodni klic z dne 14. 6. 2022, saj iz njega izhaja le to, da naj bi klic trajal 2 minuti in 34 sekund, ne pa tudi kdo ga je opravil. Predvsem pa posnetek telefonskega zaslona ne more dokazati vsebine pogovora neznanega klicatelja z neznanim poštnim uslužbencem.

19. Pri tem se skladno z zakonom dokument brez podpisa vročilnice s strani naslovnika lahko nahaja v nabiralniku le v primeru, da je nastopila fikcija vročitve, tj. ko naslovnik v roku 15 dni od prejema obvestila pošiljke ni dvignil na pošti. Tako celo v primeru, da obvestilo ne bi bilo puščeno v nabiralniku (Pošta Slovenije d. o. o. je izrecno zapisala, da ga je tam pustila), ne bi bilo nobenega opravičljivega razloga za tožničin zaključek, da ji je bila pošiljka vročena, ko ji je bila sicer priporočena pošiljka, ki se vroča z osebnim prevzemom, vržena v nabiralnik. Pri tem tožnica že dlje časa sodeluje v upravnih in sodnih postopkih v zvezi z izdajo dovoljenj za gradnjo ... in tako to ni njena prva vročena upravna pošiljka.

20. Iz navedenega nespornega procesnega dejanskega stanja torej izhaja, da je imela tožnica možnost, da bi se ob ustrezni skrbnosti zavedala, da ji je bila vročitev pošiljke poskušana, preden jo je vročevalec vrgel v nabiralnik in da posledično dne 13. 6. 2022 v nabiralnik vržena pošiljka ne more šteti za dan vročitve, ampak je bil ta nujno prej. Zato bi lahko ob potrebni skrbnosti s poizvedovanjem pri organu toženke brez velikih težav ugotovila, kdaj je (na podlagi fikcije vročitve) začel teči rok za tožbo v upravnem sporu.

21. Ker je treba okoliščine za utemeljitev predloga verjetno izkazati ob vložitvi predloga, sodišče tožnice ni pozivalo, naj predloži še morebitne dodatne dokaze, prav tako pa narok za obravnavanje predloga ni bil potreben.

22. Sodišče je o zavrženju tožbe odločilo po poročevalki kot predsednici senata na podlagi petega odstavka 59. člena ZUS-1 v zvezi drugo točko prvega odstavka in drugim odstavkom 36. člena ZUS-1, o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje pa na podlagi petega odstavka 59. člena ZUS-1 v zvezi z 11. točko prvega odstavka 270. člena ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1. 1 Dne 10. 7. 2022 je bila nedelja. 2 Glej A. Galič v L. Ude in drugi, Pravdni postopek s komentarjem, 1. knjiga, Uradni list in GV Založba, stran 476, I Up 148/205, točka 15, I Up 111/2021, I Up 300/2016, I Up 315/2013.