Jedro

Trditvena podlaga tožeče stranke bi glede na konkreten ugovor, da iz predloženih računov ni razviden način izračuna njegove višine, morala obsegati preverljiv način izračuna vtoževanih stroškov ogrevanja, torej ne le kateri računi so podlaga za vtoževano terjatev, temveč tudi po kakšnem izračunu je tožeča stranka prišla do vtoževanega zneska.

Listine so namenjene le preverjanju resničnosti njenih navedb, ni pa mogoče pričakovati, da bo iz izvedenih dokazov pravno odločilna dejstva odkrivalo sodišče samo. Sodišče namreč obstoj pravno odločilnih dejstev z izvajanjem dokazov le preizkusi, na strani tožeče stranke pa je dolžnost, da v skladu z razpravnim načelom navede odločilna dejstva, ki utemeljujejo njen zahtevek ter za svoje trditve ponudi ustrezne dokaze.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 628,42 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi ter tožeči stranki naložilo, da je dolžna povrniti toženi stranki stroške pravdnega postopka v višini 410,65 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka zaradi zmotne uporabe določil materialnega prava in bistvene kršitve določb Zakona o pravdnem postopku.1 Opozarja, da je iz dokumentov: - Letno poročilo o porabi stroškov za toploto za obračunsko obdobje od 1 .5. 2018 do 30. 4. 2019 in za obračunsko obdobje od 1. 5. 2019 do 30. 4. 2020 ter - Letni razdelilnik porabe toplote podjetja A. d. o. o., za kurilno sezono 16. 9. 2018 do 28. 5. 2019 in za kurilno sezono od 16. 9. 2019 do 31. 5. 2020 razvidno vse, kar se zahteva. Potrebni niso nobeni matematični manevri ali obračuni, vse položnice, ki jih tožena stranka ni plačala oziroma jih ni plačala v celoti, so izdelane na podlagi dokumentov, ki so bili pravočasno predloženi v spis in jih tožena stranka ni prerekala. Med strankama ni sporno, da tožena stranka ni plačevala stroškov ogrevanja. Podjetje A. d. o. o. je posredovalo letni razdelilnik porabe toplote, iz katerega je razvidno, da se kot fiksni del po ogrevalni površini uporablja 3,3 % od celotne porabe, pri tem je upoštevan minimalni delež v skladu z 18. členom Pravilnika, ki se prav tako nahaja v spisu, tako delež stroškov porabe tožene stranke za obdobje od 1. 5. 2018 do 30. 4. 2019 znaša 25,18 EUR, za obdobje od 16. 9. 2019 do 31. 5. 2020 znaša skupaj fiksni delež 3,63 EUR, kar znese 24,93 EUR mesečne akontacije. Nakazilo 401,37 EUR je bilo izvedeno 4. 9. 2019, torej pred zapadlostjo nekaterih računov, ki so predmet tega tožbenega zahtevka. Ker tožena stranka ni navajala, kaj se plačuje, je tožeča stranka po vrsti zapirala zapadle in neplačane obveznosti tožene stranke.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodba, s katero je končan spor v postopku majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP ter zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje nista dopustna pritožbena razloga (prvi odstavek 358. člena ZPP).

6. Tožeča stranka kot upravnik večstanovanjske stavbe na naslovu ... od tožencev kot solastnikov stanovanja na tem naslovu zahteva plačilo fiksnega dela stroškov ogrevanja. Tožeča stranka je dokazala, da temelji obveznost tožencev za plačilo fiksnih stroškov ogrevanja v Pogodbi o opravljanju skupne kurilnice št. 12/13 EN in Sporazumu o delitvi stroškov toplote št. 089-212, ki imata podlago v Energetskem zakonu in Pravilniku o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (Ur. list RS, št. 82/15, 61/16 in 158/20).

7. Ker sta toženca argumentirano prerekala višino zahtevka iz naslova ogrevanja, iz predloženih računov pa izračun njegove višine ni razviden, je prvo sodišče utemeljenost tega dela tožbenega zahtevka pravilno oprlo na pravila o dokaznem bremenu. V skladu z 212. členom ZPP mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katera opira svoj zahtevek, ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Trditvena podlaga tožeče stranke bi glede na konkreten ugovor, da iz predloženih računov ni razviden način izračuna njegove višine, morala obsegati preverljiv način izračuna vtoževanih stroškov ogrevanja, torej ne le kateri računi so podlaga za vtoževano terjatev, temveč tudi po kakšnem izračunu je tožeča stranka prišla do vtoževanega zneska. Tožeča stranka torej ni pojasnila po kakšnem ključu ali formuli je izračunala zneske ogrevanja, ki jih po posameznih računih vtožuje. Zgolj navedba procentov celotne porabe energenta in navajanje končnega zneska terjatve za preveritev vtoževanega zneska ne zadostuje. Zato niti toženi stranki niti sodišču ni bilo omogočeno, da bi opravilo preizkus pravilnosti višine fiksnega dela stroškov ogrevanja. Zanimivo je, da tožeča stranka, čeprav v pritožbi navaja, da poseben matematični manever za izračun ni potreben, niti v pritožbi ne pojasni, kako lahko zgolj na podatku procenta od celotne porabe ( v konkretnem primeru 3,3 %,) dobimo vtoževani znesek (v konkretnem primeru 25,18 EUR). V pritožbi se tožeča stranka sklicuje na listine v spisu, vendar so listine namenjene le preverjanju resničnosti njenih navedb, ni pa mogoče pričakovati, da bo iz izvedenih dokazov pravno odločilna dejstva odkrivalo sodišče samo. Sodišče namreč obstoj pravno odločilnih dejstev z izvajanjem dokazov le preizkusi, na strani tožeče stranke pa je dolžnost, da v skladu z razpravnim načelom iz 7. člena ZPP navede odločilna dejstva, ki utemeljujejo njen zahtevek ter za svoje trditve ponudi ustrezne dokaze.

8. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da sta toženca s predložitvijo potrdila o izvršenem plačilu (list. št. 15), iz katerega izhaja, da je bilo plačilo izvedeno dne 4. 9. 2019, torej po zapadlosti računa št. 19-360-001965, ki je zapadel dne 19. 4. 2019, računa št. 19-360-00302, ki je zapadel 18. 5. 2019, računa št. 19-360-005044, ki je zapadel 19. 6. 2019, računa št. 19-360-006195, ki je zapadel 19. 7. 2019 in računa št. 19-360-007156, ki je zapadel 12. 8. 2019 dokazala, da sta, z izjemo stroškov ogrevanja, vse stroške po navedenih računih plačala z nakazilom zneska 401,37 EUR.

9. Ker pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe, ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

10. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. členom ZPP).

1 V nadaljevanju: ZPP.