Jedro

Ob vročanju sklepa o dovolitvi vknjižbe lastninske pravice v spisu ni bilo pooblastila, iz katerega bi izhajalo, da v tej zemljiškoknjižni zadevi nasprotne udeleženke zastopa odvetnik. Zato sodišče prve stopnje ni ravnalo prav, ko je sklep vročilo odvetniku namesto neposredno nasprotnim udeleženkam, ki jih je ta odvetnik zastopal v pravdi, v kateri je bila izdana sodba – listina, ki je bila podlaga za vknjižbo v tej zadevi. Brez pooblastila tudi ugovora, ki ga je po prejemu sklepa vložil odvetnik kot pooblaščenec nasprotnih udeleženk, ni bilo mogoče upoštevati. Če bi odvetnik naknadno zahtevano pooblastilo dostavil v roku, bi nedvomno zagotovil procesne učinke ugovora. Pritožba se tudi neutemeljeno sklicuje na učinke pooblastila iz pravde v postopku izvršbe, kot jih predvideva 95. člen ZPP, saj tu ne gre za izvršilni postopek po Zakonu o izvršbi in zavarovanju, temveč za samostojni zemljiškoknjižni postopek.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo ugovor zoper sklep o dovolitvi vknjižbe lastninske pravice z dne 20.12.2007. Iz razlogov sklepa izhaja, da je tako ravnalo po neuspešnem pozivu odvetniku R.J. (kot vlagatelju ugovora za nasprotne udeleženke), da v določenem roku predloži pooblastilo za zastopanje nasprotnih udeleženk.

Zoper sklep so nasprotne udeleženke, zdaj nedvomno zastopane po navedenem odvetniku kot pooblaščencu, vložile pritožbo. Sodišču prve stopnje očitajo bistvene kršitve določb postopka, zmotno uporabo materialnega prava in zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Predlagajo razveljavitev izpodbijanega sklepa. Navajajo, da pooblaščenec res ni ravnal skladno s pozivom sodišča z dne 21.5.2008, ker je zoper ta sklep vložil pritožbo, po prejemu odločbe pritožbenega sodišča pa je pooblastilo za zastopanje predložil. Nadalje navajajo, da je zaplet povzročilo sodišče samo, ki je postopalo v nasprotju z določbami 98. člena ZPP, saj je predhodno pooblaščencu vročilo sklep z dne 20.12.2007 in torej očitno tedaj štelo, da pooblastilno razmerje obstaja. To pa vsled tega, da je isti odvetnik nasprotnega udeleženca zastopal v pravdi opr. št. P1 Okrožnega sodišča v Kopru, v kateri je predlagatelj pridobil sodbo, na podlagi katere je predlagal izpodbijano vknjižbo v tej zemljiškoknjižni zadevi. Če je tako, ni razloga, da ne bi sodišče upoštevalo tega pooblastilnega razmerja tudi ob vložitvi ugovora zoper sklep o dovolitvi vknjižbe. Če pa tega razmerja ni bilo, je bil sklep nepravilno vročen in vročitev nasprotnemu udeležencu sploh ni bila opravljena. Sicer pa gre v tej zadevi vsebinsko za izvršitev pravnomočne sodne odločbe, izdane v pravdnem postopku in je v takem primeru odvetnik z neomejenim pooblastilom v pravdi skladno z določbo 95. člena ZPP upravičen opravljati vsa dejanja v zvezi z izvršitvijo sodne odločbe brez posebnega pooblastila. Pritožnice še priglašajo stroške pritožbenega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Glede na vsebino pritožbe ni sporno, da ob vročanju sklepa o dovolitvi vknjižbe lastninske pravice v spisu ni bilo pooblastila, iz katerega bi izhajalo, da v tej zemljiškoknjižni zadevi nasprotne udeleženke zastopa odvetnik R.J. Zato sodišče prve stopnje ni ravnalo prav, ko je sklep vročilo odvetniku R.J. namesto neposredno nasprotnim udeleženkam, ki jih je ta odvetnik zastopal v pravdi, v kateri je bila izdana sodba – listina, ki je bila podlaga za vknjižbo v tej zadevi. Vendar pa je zmotno stališče pritožbe, da bi moralo v posledici sodišče kljub odsotnosti pooblastila upoštevati vsa nadaljnja odvetnikova procesna dejanja za nasprotne udeleženke. Stranke v sodnem postopku nikakor ni mogoče zastopati, ne da bi bilo izkazano pooblastilno razmerje oz. predloženo ustrezno pisno pooblastilo. Brez tega zato tudi ugovora, ki ga je po prejemu sklepa vložil odvetnik kot pooblaščenec nasprotnih udeleženk, ni bilo mogoče upoštevati (98. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 120. členom Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1 in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku). Če bi odvetnik zahtevano pooblastilo dostavil v osemdnevnem roku, ki ga je v sklepu - pozivu z dne 21.5.2008 določilo sodišče prve stopnje, bi nedvomno zagotovil procesne učinke ugovora. Iz spisovnih podatkov pa izhaja, da ga ni predložil niti kasneje do izdaje izpodbijanega sklepa, s katerim je bil ugovor zavržen, temveč šele dan po izdaji slednjega, to je 15.10.2008, kar je zagotovo prepozno. Mimogrede – to je tudi skoraj mesec dni kasneje po prejemu (19.9.2008) sklepa Višjega sodišča v Kopru, s katerim je bila zavržena njegova pritožba zoper sklep s pozivom za predložitev pooblastila. Pri tem je bil v pozivu na tako posledico tudi opozorjen. Pritožba se tudi neutemeljeno sklicuje na učinke pooblastila iz pravde v postopku izvršbe, kot jih predvideva 95. člen ZPP, saj tu ne gre za izvršilni postopek po Zakonu o izvršbi in zavarovanju, temveč za samostojni zemljiškoknjižni postopek (in tudi sicer se ustrezno določilo 2. točke 1. odstavka 95. člena ZPP nanaša le na zastopanje na aktivni strani). Glede na navedeno pritožba ne more izpodbiti odločitve sodišča prve stopnje, ki je zaradi nepredloženega pooblastila za zastopanje nasprotnih udeleženk nedovoljeni ugovor odvetnika zavrglo (1. točka 2. odstavka 158. člena ZZK-1).

Pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti in je pritožbo zavrnilo ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Ob tem pa ni odredilo še izbrisa zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (kar sicer predvideva določba 2. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1), saj za to ni pogojev. Zgoraj ugotovljena nepravilna vročitev sklepa o dovolitvi vknjižbe ni upoštevna, to pa sedaj onemogoča nastop pravnomočnosti sklepa o dovolitvi vknjižbe v tej zadevi. Zato bo moralo sodišče prve stopnje ponovno (pravilno) vročiti navedeni sklep nasprotnim udeleženkam skladno z določbami ZPP in pri tem upoštevati, da je s predložitvijo pooblastila zdaj izkazano pooblastilno razmerje z odvetnikom J.