Jedro

Ker je bilo o tožnikovem predlogu za obnovo postopka že odločeno in obnova dovoljena, tožena stranka ni imela podlage za to, da o takem predlogu odloča ponovno in ga zavrne.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za delo, družino insocialne zadeve št. 02003-449/2004/23 z dne 18. 7. 2011 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 350 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila predlog tožnika za obnovo postopka, končanega z odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, št. 02003/02261/2003-0072 SK z dne 10. 11. 2004. Iz obrazložitve sledi, da je tožena stranka skladno z napotki sodbe Upravnega sodišča U 2945/2006-8 z dne 17. 4. 2007 v ponovnem postopku predlogu za obnovo postopka s sklepom št. 02003-449/2004 z dne 6. 8. 2010 ugodila. V obnovljenem postopku je izvedla dokaz z zaslišanjem predlaganih prič A.A. in B.B. ter dodatno s pojasnili dr. C.C. Tožeča stranka tudi z dokazi, izvedenimi v obnovljenem postopku, ni uspela dokazati, da je bila tožnikova družina in s tem tožnik po odhodu očeta v partizane neposredno izpostavljena prisilnim ukrepom ali prisilnim dejanjem okupatorja v smislu 2. člena Zakona o žrtvah vojnega nasilja (v nadaljevanju ZZVN). Ker na podlagi dokazov, izvedenih v prejšnjem postopku, in dokazov, izvedenih v obnovljenem postopku, ni mogoče zaključiti, da obstajajo razlogi za odpravo ali razveljavitev odločbe, na katero se predlog za obnovo nanaša, se predlog zavrne na podlagi drugega odstavka 267. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

2. Tožeča stranka vlaga tožbo v upravnem sporu zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in posledično napačne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev pravil postopka. Ne strinja se s presojo dokazov, izvedenih v obnovljenem postopku, saj jih tožena stranka ne presodi skupaj z že izvedenimi in ne upošteva časovne odmaknjenosti in dejstva, da je veliko prič, ki bi tožnikove navedbe lahko potrdile, že umrlo. Ker pooblaščenec tožnika ni bil vabljen na zaslišanje prič, so bistveno kršena tudi pravila postopka. Sicer pa je tožnik prepričan, da so novi dokazi, ob upoštevanju že izvedenih, zadostna podlaga za to, da se predlogu ugodi. Opozarja tudi na dolgotrajnost postopka. Sodišču predlaga, da razpiše glavno obravnavo, izvede ponujene dokaze ter odloči tako, da izpodbijano odločbo odpravi, ugotovi, da je njegov predlog za obnovo postopka, končanega z odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, št. 02003/02261/2003-0072 SK z dne 10. 11. 2004, utemeljen, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po poteku paricijskega roka.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja na pravnih in dejanskih razlogih izpodbijane odločbe in predlaga zavrnitev tožbe. Tožeča stranka namreč v predlogu za obnovo postopka ni ponudila takšnih dokazov, ki bi lahko pripeljali do drugačne odločbe.

4. Tožba je utemeljena, vendar iz drugih razlogov od tistih, ki jih navaja tožeča stranka.

5. Iz razlogov izpodbijane odločbe skladno s podatki upravnih spisov sledi, da je tožena stranka v ponovnem postopku odločanja o predlogu tožnika za obnovo postopka po sodbi tega sodišča z dne 17. 4. 2007 odločila s sklepom št. 02003-449/2004 z dne 6. 8. 2010. V sklepu ugotavlja, da je predlog dovoljen, popoln in pravočasen, da ga je podala upravičena oseba ter da je okoliščina, na katero se predlog opira, verjetno izkazana. Okoliščine oziroma dokazi, ki se navajajo kot razlog za obnovo postopka, so po presoji tožene stranke taki, da bi lahko pripeljali do drugačne odločbe.

6. Ker je bilo po navedenem o tožnikovem predlogu za obnovo postopka že odločeno in obnova dovoljena, tožena stranka ni imela podlage za to, da o predlogu odloča ponovno in ga zavrne na podlagi tretjega odstavka 267. člena ZUP, kot je to storila v obravnavanem primeru.

7. Po odločitvi, da se postopek obnovi, torej v obnovljenem postopku, izda pristojni organ, na podlagi podatkov, ki so bili zbrani v prejšnjem postopku, in tistih, ki so bili zbrani v obnovljenem postopku, odločbo o zadevi, ki je bila predmet postopka. Z njo lahko pusti prejšnjo odločbo, ki je bila predmet obnove, v veljavi, ali pa jo odpravi ali razveljavi in nadomesti z novo (prvi odstavek 270. člena ZUP).

8. Ker je bilo v obravnavanem primeru v nasprotju z določbami ZUP o obnovi v obnovljenem postopku ponovno odločeno o predlogu za obnovo postopka, je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo toženi stranki, da v zadevi odloči na način, določen v 270. členu ZUP.

9. Odločitev o stroških je po temelju utemeljena v določbah 3. odstavka 25. člena ZUS-1, po višini pa v določbi drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.

10. Sodišče je v zadevi odločalo na seji, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi (1. alinea drugega odstavka 59. člena ZUS-1).