Jedro

Iz 1. točke obrazložitve dolžnikovega predloga izhaja zloraba postopka osebnega stečaja, saj dolžnik navaja, da je šel v osebni stečaj zato, da bo dokazal, kako slovenski državni uslužbenci naklepno in namerno kršijo človekove pravice ter pravni in ustavni red Republike Slovenije. Postopek osebnega stečaja temu pač ni namenjen. Namenjen je poplačilu upnikov prezadolženega dolžnika in pa tudi odpustu obveznosti poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku. Iz predloga pa ne izhaja, da bi dolžnik zasledoval dovoljene cilje.

V postopku preizkusa terjatev ima tudi dolžnik kot stranka postopka pravico prerekati prijavljene terjatve. Te možnosti dolžnik v postopku ni izkoristil, prav tako se ni pritožil na sklepe o preizkusu terjatev. Kakršnihkoli nepravilnosti glede preizkusa terjatev zdaj ne more več uveljavljati, saj je sklep o preizkusu terjatev pravnomočen. Če je dolžnik menil, da so obstajale kakršnekoli nezakonitosti v postopku preizkusa terjatev ali v postopku odločanja o upnikovem ugovoru proti odpustu obveznosti, bi moral take nepravilnosti, kot sam navaja: nezakonitosti, uveljavljati v pritožbenih postopkih zoper te odločitve, česar pa ni storil. V zakonu ni podlage, da bi sodišče prve stopnje na navedeni dolžnikov predlog razpisalo narok. Ob tem sploh ni jasno, kaj naj bi se razčiščevalo na tem naroku, saj dolžnik zgolj pavšalno navaja nezakonitosti v delu višje pravosodne svetovalke in stečajnega upravitelja, enako velja tudi za očitke razpravljajoči sodnici. Nepravilnosti pri delu oziroma nezakonitosti se lahko razčiščujejo le v pritožbenih postopkih zoper izdane sklepe, teh možnosti pa dolžnik ni uporabil. Disciplinska in kazenska odgovornost pa se ne ugotavljata v stečajnem postopku, temveč so temu namenjeni drugi postopki.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog in zahtevo stečajnega dolžnika z dne 12. 7. 2018 za razpis naroka zavrnilo.

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Navaja, da je pomembno pravno vprašanje, ali ima dolžnik sploh pravico zahtevati narok za ugotovitev dejanskega stanja in odpravo nezakonitosti. Vrhovno sodišče RS je že pred leti zavzelo stališče, da pomembna procesna situacija nastane takrat, ko stranka zahteva ali predlaga izvedbo dokaza z zaslišanjem prič, kot je v tej zadevi, pomembnega dokaznega procesnega dejanja pa ni mogoče izvesti drugače kot na samem naroku. Če se na naroku izkaže, da je prišlo do hudih in naklepnih kršitev slovenske in evropske zakonodaje v sodnem postopku s strani uradnih oseb, s čimer so bile grobo kršene človekove pravice oškodovanca, bi to na koncu imelo za posledico izplačilo odškodnine iz državnega proračuna. Dolžnikovega predloga in zahteve sodišče ne more zavrniti tudi zato, ker je dolžnik vložil dokument, v katerem je večji poudarek na zahtevi in ne toliko na predlogu. Z zahtevo pa se uveljavlja volja stranke, ne glede na njeno utemeljenost. Narok je resno procesno dejanje sodišča, poleg izvajanja dokazov je namenjen tudi uresničevanju načela neposrednosti in načela zakonitosti, ki vključuje pravico stečajnega dolžnika, da v smislu 286. člena ZPP podaja, dopolnjuje ali odpravi zakonite ali nezakonite trditvene navedbe v sodnem postopku, ki teče zoper njega. Sodišče naj torej sporni sklep odpravi in razpiše narok, kot je bilo zahtevano.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V tej točki obrazložitve višje sodišče povzema dolžnikov predlog in zahtevo: Dolžnik je v svojem predlogu in zahtevi za razpis naroka z dne 12. 7. 2018 navedel, naj sodišče razpiše narok, v katerem se bodo ugotavljale, zapisale in odpravljale vse nezakonitosti v tem stečajnem postopku. Zahteval je, da sodnica na zaslišanje za zapisnik povabi višjo pravosodno svetovalko A. A. in stečajnega upravitelja B. B. in stečajnemu dolžniku omogoči razčiščevanje odprtih vprašanj v povezavi s „strokovnim“ delom obeh. Če naroka ne bo, bo stečajni dolžnik razumel, da je sodnica zavrnila ponujeno roko za mirno rešitev problema in o tem obvestil ustrezne nadzorne organe. Narok naj se opravi zaradi ugotavljanja dejanskega stanja in tudi za potrebe službe za nadzor Ministrstva za pravosodje in Državnega zbora, če bo v skladu z Ustavo RS in Zakonom o sodniški službi na koncu odločal o odvzemu sodniške imunitete C. C. in zoper njo dovolil vodenje kazenskega postopka. V obrazložitev je navedel, da je stečajni dolžnik šel v osebni stečaj, da bo na Ustavnem sodišču in Evropskem sodišču za človekove pravice dokazal, kako slovenski državni uslužbenci naklepno in namerno kršijo človekove pravice ter pravni in ustavni red Republike Slovenije. Izvedbo naroka je predlagal, da se ugotovi, ali je sodnica naklepno kršila slovenski pravni in ustavni red, ali pa je bila pri tem zavedena s strani najožjih sodelavcev in drugih odgovornih oseb. Če obstajajo dvomi, da je dejansko stanje nepopolno, nejasno ali v nasprotju z zakonom, mora prvostopenjsko sodišče dokazni predlog sprejeti in dokazovanje izvesti. Sodniki so sicer neodvisni, ne morejo pa se izogniti svojim obveznostim in ustavni odgovornosti do ljudi. Narok je potreben za ugotavljanje morebitne disciplinske in kazenske odgovornosti višje pravosodne svetovalke in stečajnega upravitelja.

5. Iz predloga niti ne izhaja, kakšna ravnanja oziroma nezakonitosti dolžnik očita razpravljajoči sodnici, višji pravosodni svetovalki in stečajnemu upravitelju. Višje sodišče pri tem tudi poudarja, da iz 1. točke obrazložitve dolžnikovega predloga izhaja tudi zloraba postopka osebnega stečaja, saj dolžnik navaja, da je šel v osebni stečaj zato, da bo dokazal, kako slovenski državni uslužbenci naklepno in namerno kršijo človekove pravice ter pravni in ustavni red Republike Slovenije. Postopek osebnega stečaja temu pač ni namenjen. Namenjen je poplačilu upnikov prezadolženega dolžnika in pa tudi odpustu obveznosti poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku. Iz predloga pa ne izhaja, da bi dolžnik zasledoval dovoljene cilje. Je pa iz dolžnikovega predloga za začetek postopka osebnega stečaja razvidno, da je insolventen v smislu 14. člena ZFPPIPP, saj ima obveznosti, ki jih ne more plačati.

6. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa upoštevalo tudi druge vloge stečajnega dolžnika. Vse te vloge so bile vložene istega dne (PD 85 do PD 87). Obravnavani predlog in zahteva za razpis naroka je procesno dejanje 86. Dolžnik tako v svojih vlogah, vse so z dne 12. 7. 2018, opozarja, da naj bi bil končni seznam preizkušenih terjatev ustavno pravno sporen (PD 84) in navaja, da so prijavljene terjatve nezakonite in neverodostojne. V vlogi PD 85 dolžnik razpravljajočo sodnico opominja in opozarja, da je pri svojem delu zavezana k zakonitosti, pravnemu in ustavnemu redu Republike Slovenije, smiselno pa ji očita, da postopek vodi na nepreverjenih dejstvih s podtaknjenimi, lažnimi ali nedovoljenimi dokazi s strani uradnih oseb oziroma upnikov in da bo zoper njo prisiljen podati kazensko ovadbo. Tudi iz te vloge ne izhaja, kaj konkretno razpravljajoči sodnici sploh očita. V vlogi Obvestilo, sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti (PD 87) pa navaja nasprotje med izrekom sklepa o ustaviti postopka odpusta obveznosti in obrazložitvijo ter dejanskim realnim stanjem, pri tem pa se stečajni upravitelj pred podajo izjave ni pogovarjal ali posvetoval z dolžnikom. Prav tako se ne strinja z navedbo sodnice, da je dolžnik nevesten in nepošten.

7. Iz navedenega tudi višje sodišče enako kot sodišče prve stopnje ugotavlja, da se stečajni dolžnik ne strinja s preizkusom terjatev, saj naj terjatve sploh ne bi obstajale. V postopku preizkusa terjatev ima tudi dolžnik kot stranka postopka pravico prerekati prijavljene terjatve (primerjaj 64. člen v zvezi s 385. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). Te možnosti dolžnik v postopku ni izkoristil, prav tako se ni pritožil na sklepe o preizkusu terjatev. Kakršnihkoli nepravilnosti glede preizkusa terjatev zdaj ne more več uveljavljati, saj je sklep o preizkusu terjatev pravnomočen. Enako pa velja tudi za sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti z dne 31. 5. 2018, s katerim je sodišče prve stopnje ugodilo upnikovemu ugovoru, ustavilo postopek odpusta obveznosti in dolžnikov predlog za odpust obveznosti zavrnilo. Višje sodišče pri tem še ugotavlja, da je sodišče prve stopnje dolžnika tudi pozvalo, da se izjavi, ali morda te vloge predstavljajo pritožbe zoper navedene sklepe. Pri tem je pravilno upoštevalo, da ni pomembno, kakšen naslov ima vloga, temveč je pomembna njena vsebina. Dolžnik se je na ta poziv odzval z vlogo z dne 2. 8. 2018, v kateri je izrecno navedel, da ne gre za pritožbo, saj česar takega ni navedel in da kdor ne razume slovensko, naj si pomaga s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika.

8. Če je dolžnik menil, da so obstajale kakršnekoli nezakonitosti v postopku preizkusa terjatev ali v postopku odločanja o upnikovem ugovoru proti odpustu obveznosti, bi moral take nepravilnosti, kot sam navaja: nezakonitosti, uveljavljati v pritožbenih postopkih zoper te odločitve, česar pa ni storil. V postopku odpusta obveznosti je bil narok tako ali tako razpisan, vendar se ga dolžnik ni udeležil, s čimer si je sam odvzel možnost, da bi se o vsem izjavil na samem naroku. Kot je pravilno zapisalo že sodišče prve stopnje, pa v postopku preizkusa terjatev narok sploh ni predviden in se ta postopek izvede na podlagi pisnih vlog. Tudi tega postopka se dolžnik ni udeležil, čeprav mu zakon daje možnost ugovora o prerekanju terjatev upniku. Prijavljene terjatve bi lahko prerekal, zato bi sodišče prve stopnje izdalo sklepe o napotitvi na ugotovitev obstoja ali neobstoja terjatev; obstoj terjatev bi se nato ugotavljal v pravdnem ali kakem drugem postopku (najverjetneje upravnem), v katerem bi imel dolžnik možnost na narokih razpravljati o obstoju terjatev. V stečajnem postopku o tem ni mogoče razpravljati.

9. Dolžnik ima sicer prav, ko navaja, da je Vrhovno sodišče večkrat navedlo, da mora sodišče izvesti narok, ko ga stranka zahteva. Vendar pa se te odločbe ne nanašajo na stečajni postopek, temveč na postopke, kjer sicer sodišče odloča, ali bo narok sploh izvedlo ali ne, pri čemer pa gre za pravdne postopke in upravne spore. Da bi se katera od teh odločb, ki jih dolžnik niti ne navede, nanašala na postopke zaradi insolventnosti oziroma na stečajne postopke, pa dolžnik niti ne zatrjuje.

10. V zakonu ni podlage, da bi sodišče prve stopnje na navedeni dolžnikov predlog razpisalo narok. Ob tem sploh ni jasno, kaj naj bi se razčiščevalo na tem naroku, saj dolžnik zgolj pavšalno navaja nezakonitosti v delu višje pravosodne svetovalke in stečajnega upravitelja, enako velja tudi za očitke razpravljajoči sodnici. Nepravilnosti pri delu oziroma nezakonitosti se lahko razčiščujejo le v pritožbenih postopkih zoper izdane sklepe, teh možnosti pa dolžnik ni uporabil. Disciplinska in kazenska odgovornost pa se ne ugotavljata v stečajnem postopku, temveč so temu namenjeni drugi postopki.

11. Izpodbijani sklep je tako pravilen. Ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, pri čemer se ta pravila smiselno uporabljajo na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.