Jedro

Nadomeščanje je po 2. alineji prvega odstavka 52. člena ZDR zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, vendar le v primeru, če gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca. Pri nadomestitvi delavca, zaposlenega za nedoločen čas, ki mu je delovno razmerje sporazumno prenehalo, ne gre za tak razlog.

Kasnejše tehnološke in organizacijske izboljšave, zaradi katerih se je zmanjšal obseg dela, lahko privedejo do tega, da delo določenih delavcev ni več potrebno in so lahko le razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Le v primeru, če delodajalec uvaja nove programe, nove tehnologije ter druge tehnične in tehnološke izboljšave delovnega procesa, po 11. alineji prvega odstavka 52. člena ZDR lahko zakonito zaposluje za določen čas.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ima tožnik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s toženo stranko za nedoločen čas, zato je naložilo toženi stranki, da ga pozove nazaj na delo, mu prizna delovno razmerje za čas od 1. 6. 2003 do 10. 5. 2004, od 11. 9. 2004 do 7. 12. 2004 ter od 2. 9. 2005 do vzpostavitve delovnega razmerja, vpiše delovno dobo v delovno knjižico, mu za obdobje od 1. 6. 2003 dalje obračuna razliko v plači v bruto znesku 21.660,91 EUR ter regres za letni dopust za leta 2004, 2005 in 2006 v bruto znesku 1.773,98 EUR in mu po plačilu davkov in prispevkov izplača neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila. Višji zahtevek iz naslova plač in regresov je zavrnilo in toženi stranki naložilo povrnitev stroškov postopka. Ugotovilo je, da ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za določen čas dvakrat niso obstajali zakonski razlogi, zato se šteje, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas.

2. Sodišče druge stopnje je potrdilo odločitev sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo je tožena stranka vložila revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da sta sodišči prve in druge stopnje zmotno presodili dejansko stanje. Razlog povečanega obsega dela je bil zapisan v pogodbi o zaposlitvi, ki je bila sklenjena na podlagi potreb proizvodnje. Tožena stranka je največja livarna v Evropi in je tipično naročniško podjetje, kar pomeni, da je obseg dela odvisen od mesečnih naročil. Vse priče so to pojasnile, upoštevana pa je bila samo izpoved priče C. E.. Priče so tudi povedale, da je tožena stranka uvedla tehnološke izboljšave, zaradi katerih je povečan obseg dela prenehal oziroma ta razlog ni več obstajal, kljub večjemu obsegu proizvodnje. Nesprejemljivo je, da sta nižji sodišči oprli odločitev na izpoved le ene priče, ki je nasprotna listinskim dokazom in izpovedim ostalih prič. Tožena stranka bi lahko tožnika prvič zaposlila za nedoločen čas, vendar je že takrat predvidela, da potreba ne bo trajna. Razlike ne bi bilo nobene, saj bi ob prenehanju potrebe tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Sicer pa tudi zaposlitev zaradi nadomeščanja predstavlja razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, če delodajalec izkazuje potrebo po nadomeščanju le določen čas. Zaradi nenadnega odhoda delavca je dovoljeno zaposliti drugega za določen čas, če se predvidevajo kadrovske in organizacijske spremembe, zaradi katerih novo zaposleni ne bo več potreben. V letu 2007 je nastala ponovna potreba po zaposlitvi tožnika in ga je bila tožena stranka pripravljena sprejeti nazaj na delo, pozvala ga je, vendar se je zaposlitvi izmikal. Očitno je, da gre tožniku le za uveljavljanje denarnega zahtevka. Ker po mnenju revizije nižji sodišči nista pravilno uporabili materialnega prava in nista upoštevali povečanega obsega dela kot razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas niti nista upoštevali, da je možna sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi nadomeščanja, tožena stranka predlaga razveljavitev (pravilno: spremembo) sodb sodišč prve in druge stopnje in zavrnitev zahtevka. Zahteva povrnitev stroškov revizijskega postopka.

4. Revizija ni utemeljena.

5. V skladu s 371. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99, 96/2002, 2/2004, 52/2007) je revizijsko sodišče sodbo sodišča druge stopnje preizkusilo v delu, v katerem se izpodbija, le glede pravilne uporabe materialnega prava, ki je revizijski razlog, na katerega se sklicuje tožena stranka in na katerega pazi revizijsko sodišče tudi po uradni dolžnosti. Po tretjem odstavku 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato je sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in preizkušalo ter sprejelo sodišče druge stopnje. Bistvenih kršitev določb pravdnega postopka revizija ne uveljavlja.

6. Ugotovljeno dejansko stanje je podlaga za materialnopravno presojo izpodbijane odločitve sodišča druge stopnje, zato revizijskih navedb o tem, da le to ni pravilno ugotovljeno, ni mogoče upoštevati. Bistvene dejanske ugotovitve pa so naslednje: tožnik je sklenil prvo pogodbo o zaposlitvi za določen čas pri toženi stranki v letu 1999 za čas trimesečnega usposabljanja od 1. 10. 1999 do 31. 12. 1999, nato pa eno za delovno mesto strojnik na čistilnem stroju KV za čas od 1. 1. 2000 do 31. 3. 2000, dve za delovno mesto strojnik vzdrževalec KV na čistilnem stroju za čas od 1. 4. 2000 do 30. 9. 2000 in od 1. 10. 2000 do 30. 9. 2001 ter v času od 1. 10. 2001 do 31. 5. 2003 še pet za delovno mesto talilec na kupolki KV. V vseh je bil kot razlog naveden začasno povečan obseg dela, čeprav je bila druga pogodba o zaposlitvi za delovno mesto strojnik na čistilnem stroju KV sklenjena zaradi nadomestitve delavca, ki mu je delovno razmerje sporazumno prenehalo, na delovnem mestu talilec na kupolki KV pa je po delavcu obstajala stalna potreba.

7. Pogodba o zaposlitvi za določen čas je izjema od pravila, določenega v prvem odstavku 10. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2003), da se pogodba o zaposlitvi sklepa za nedoločen čas. Za določen čas jo je mogoče skleniti izključno iz razlogov, določenih 52. členu ZDR. Če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo ali če ostane delavec na delu tudi po poteku časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, se po 54. členu ZDR šteje, da je sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.

8. Nadomeščanje je po drugi alineji prvega odstavka 52. člena ZDR zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, vendar le v primeru, če gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca. Pri nadomestitvi delavca, zaposlenega za nedoločen čas, ki mu je delovno razmerje sporazumno prenehalo, ne gre za tak razlog.

9. Tudi negotovost glede obsega naročil ne opravičuje sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas, saj gre, kot pravilno ugotavlja sodišče druge stopnje, za poslovni riziko, s katerim mora računati vsak delodajalec. Kasnejše tehnološke in organizacijske izboljšave, zaradi katerih se je zmanjšal obseg dela, lahko privedejo do tega, da delo določenih delavcev ni več potrebno in so lahko le razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, kar ugotavlja tožena stranka tudi sama. Le v primeru, če delodajalec uvaja nove programe, nove tehnologije ter druge tehnične in tehnološke izboljšave delovnega procesa, po enajsti alineji prvega odstavka 52. člena ZDR lahko zakonito zaposluje za določen čas. Vendar pa tega razloga tožena stranka niti ni zatrjevala. Dejstvo, da je kasneje prišlo do kadrovskih in tehnoloških sprememb, je bilo razlog, da pogodbe o zaposlitvi za določen čas s tožnikom ni podaljšala. To pa ne more pomeniti, da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena zakonito.

10. Ob ugotovitvi, da niti ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu strojnik na čistilnem stroju KV niti ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu talilec na kupolki KV ni obstajal zakonit razlog, ki bi utemeljeval sklepanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas, je sodišče druge stopnje pravilno presodilo, da je tožnik s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.

11. Ker glede na navedeno revizijski razlogi niso podani in je izpodbijana sodba materialno pravno pravilna in zakonita, je sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.