Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. V tej zadevi je bilo sporno lastniško stanje na nepremičnini parc. št. 742/4. k. o. ...

2. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je tožnik lastnik nepremičnine parc. št. 742/4 k.o. ... glede solastniških deležev prvega toženca do deleža 459/2000, drugega toženca do deleža 1701/10000, tretjega toženca do deleža 133/2500, četrtega toženca do deleža 945/10000 in petega toženca do deležev 1285/10000 in 1385/10000 (točka I izreka). Elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru na podlagi pravnomočne sodne odločbe sodne izvedenke Martine Pavlin je sestavni del te sodbe (točka II izreka). Obenem je odločilo, da je tožnik dolžan povrniti šestemu do enajstemu tožencu, vsakemu po 790,77 EUR, prvemu tožencu pa 730,29 EUR pravdnih stroškov, vsem s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka III in IV izreka), drugemu do petemu tožencu (v nadaljevanju toženci) pa naložilo, da so dolžni povrniti tožniku vsak po 223,27 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka V izreka).

3. Pritožbeno sodišče je v celoti zavrnilo pritožbo tožnika in pritožbo drugo do pete toženke.

4. V zvezi s sodbo in sklepom višjega sodišča drugi, tretji in peti toženec vlagajo predlog za dopustitev revizije glede vprašanj:

1. Ali je pravilno stališče nižjestopnih sodišč, da je možno lastninjenje športnih objektov po 64. členu Zakona o športu (v nadaljevanju ZŠpo) tudi za objekte, ki so bili na dan uveljavitve tega zakona (4. 4. 1998) že olastninjeni na podlagi določb Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini - ZLNDL (vpis v Zemljiški knjigi 24. 4. 1997), kar pomeni, da ne obstoji ena od bistvenih predpostavk za lastninjenje športnih objektov po 64. členu Zakona o športu?

2. Ali je v konkretni zadevi pravilno stališče nižjestopnih sodišč, da je po določbi 64. člena ZŠpo možno lastninjenje športnega objekta (v konkretnem primeru pokritega balinišča) po solastniških deležih oziroma tudi tako, da se po tem členu lahko olastnini v naravi le del športnega objekta, namesto da bi sodišče upoštevalo, da je možno olastniniti športni objekt (v konkretnem primeru pokrito balinišče) le kot celoto in da je v zadevi možna le takšna odločitev sodišča, ki bi bila enotna za vse stranke v postopku, ki so glede na okoliščine primera nujni sosporniki, in bi taka odločitev veljala za obe nepremičnini (po elaboratu parc.št. 743/6 in 742/4, obe k.o. ...), na katerih stoji športni objekt pokritega balinišča?

3. Ali je pravilno stališče nižjestopnih sodišč, da se v smislu 17. člena ZŠpo šteje kot športni objekt tudi tak objekt, za katerega izgradnjo niso bila J pridobljena upravna dovoljenja, da objekt ni bil katastrsko odmerjen in objekt ni bil vpisan v Zemljiško knjigo ter da tudi ni bil vpisan v evidenco športnih objektov?

4. Ali je pravilno stališče prvostopnega in drugostopnega sodišča, da v konkretni zadevi vprašanje pravnega nasledstva ni relevantno vprašanje, kar posledično pomeni, kdo je gradil, s čigavimi sredstvi se je gradilo in za kakšen namen se je gradilo pokrito balinišče. 5. Ali je pravilno stališče nižjestopnih sodišč, da načelo zaupanja v zemljiško knjigo v konkretnem primeru za predlagatelje ne velja in ni upoštevano, kljub temu da so solastne deleže predmetne nepremičnine (pokritega balinišča) pridobili v dobri veri na pravnoposloven način (s kupoprodajnimi pogodbami) in da so njihovi solastni deleži predmetne nepremičnine obremenjeni s hipotekami, pri čemer je predlagatelj družba Prima d.o.o., v postopku ustanovitve hipoteke pridobil tudi cenitev njegovega solastnega deleža balinišča, pri čemer pa tožeča stranka v obdobju več kot 25 let ni poskrbela za ureditev zemljiškoknjižnega stanja?

6. Ali je prvostopno sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka s tem, ko je kot dokaz upoštevalo listine (izjave prič), ki niso bile pridobljene v skladu z določilom 236a. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Ker v obravnavanem primeru pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).