Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožnik v pritožbi pravilno navaja, da tožniku pri dajatveni in oblikovalni tožbi pravnega interesa ni treba posebej izkazovati. Ta izhaja iz 14. člena ZDru-1. Vendar pa mora sodišče v skladu z določbo 274. člena ZPP po uradni dolžnosti paziti, ali je pravni interes tožeče stranke za vložitev tožbe podan. Kar pomeni: tudi v primeru, če tožnik vloži oblikovalni tožbeni zahtevek, za katerega se obstoj pravnega interesa sicer domneva, sodišče v skladu z določilom 274. člena ZPP tožbeni zahtevek zavrže, če ugotovi, da pravni interes tožnika za vložitev zahtevka ni podan. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnikova pravica do lova spet neokrnjena in enaka pravicam ostalih lovcev. Pravilno je tudi navedlo, da če bi z oblikovalnim tožbenim zahtevkom uspel, se glede njegove pravice do lova ne bi nič spremenilo, saj je za nazaj ne bi mogel izvrševati. Zaključek, da tudi glede oblikovalnega zahtevka pravni interes tožnika za vložitev tožbe ni podan, je pravilen. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe pravilna.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
: Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo tožeče stranke, da se ugotovi, da je sklep tožene stranke, št. LD -2008/3 z dne 11.2.2007, s katerim je tožena stranka tožniku izrekla disciplinsko sankcijo prepoved lova na trofejnega srnjaka (lanščak B kategorije in starejši trofejni srnjaki) za dobo enega leta in sankcijo prepovedi lova na gamsa (obeh spolov in vseh starosti) za dobo dveh let, nezakonit ter se sklep toženke, št. LD -2008/3, z dne 11.2.2007 odpravi, predlog za uvedbo disciplinskega postopka LD D., ki ga je na podlagi sklepa UO LD D. z dne 18.1.2008 dne 21.1.2008 podal starešina LD D. B. S., pa zavrne. Zavrglo je tudi tožbo s podrejenim zahtevkom, da se ugotovi, da je sklep tožene stranke, št. LD -2008/3, z dne 11.2.2007, s katerim je tožena stranka tožniku izrekla disciplinsko sankcijo prepovedi lova na trofejnega srnjaka (lanščak B kategorije in starejši trofejni srnjaki) za dobo enega leta in sankcijo prepovedi lova na gamsa (obeh spolov in vseh starosti) za dobo dveh let, nezakonit ter se sklep odpravi in vrne toženki v nov postopek. Odločilo je še, da mora tožnik toženi stranki plačati pravdne stroške v višini 1.502,02 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.
Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka iz vseh zakonsko določenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter pošlje zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Tožnik se ne strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, ki je, izhajajoč iz tega, da ima ugotovitvena tožba subsidiarni značaj, tožnik pa ima možnost vložiti dajatveno ali oblikovalno tožbo (v smislu, ker je zahtevek že zapadel in je škoda že nastala), ugotovilo, da pravni interes tožnika za ugotovitveno tožbo ni podan. Tožnik je postavil tudi oblikovalni zahtevek. Materialno pravo je sodišče, ki vztraja, da bi tožnik moral podati odškodninski zahtevek, napačno uporabilo. Tožeča stranka ima v celoti pravni interes, da s sodbo odpravi spor ali negotovost v zvezi s sporom, ki iz protipravne odločbe izhaja. Oblikovalni zahtevek tožeče stranke, ki želi doseči popolno rehabilitacijo, je v pravnem interesu tožeče stranke. Pravni interes je sicer procesna predpostavka za sleherno tožbo, torej tudi za dajatveno in oblikovalno, vendar tam ni absolutne narave. Tožeči stranki pravnega interesa za oblikovalni zahtevek ni bilo potrebno izkazovati, kar je tudi pravni nesmisel. V takšnih primerih se pravni interes domneva. Tako pravnega interesa tožniku za oblikovalni zahtevek, ki mu ga daje že 14. člen ZDru-1, ni treba izkazovati. Interes tožeče stranke je nedvomno podan. Tožeča stranka je namreč upravičena zahtevati rehabilitacijo za izrečeno disciplinsko sankcijo, ki ima zanjo negativne posledice. Iz 37. člena Pravilnika o disciplinskem postopku, ki se nahaja v spisu, jasno izhaja: „Pravnomočna izrečena kazen se mora vpisati v evidenčno knjigo članov lovske družine. Vpiše se številka in datum pravnomočne odločbe o kaznovanju in kazen, ki je bila izrečena. Če je bila pravnomočno izrečena kazen izključitve, se sklep objavi v glasilu Lovec in se o sklepu najkasneje v roku 15 dni obvesti pristojni upravni organ, ki izdaja dovoljenja za nošenje in posest orožja.“ Sodišče je tožnika na naroku 13.1.2010 zgolj opozorilo na pomanjkanje pravnega interesa pri ugotovitvenem zahtevku. Interes tožeče stranke, da se razveljavi protipravna odločitev, je podan navkljub ugotovitvam sodišča, da je kazen potekla, saj se na ta način odpravi disciplinsko sankcijo (izbris iz evidenc) zoper tožečo stranko in se jo na omenjeni način rehabilitira (kar je nedvomno v interesu tožeče stranke, četudi gre zgolj za disciplinsko sankcijo in ne za kazensko sankcijo). Glede na to, da je sodišče reklo, da bi tožeča stranka morala postaviti oblikovalni zahtevek, potem pa je kljub temu zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožbo zavrglo, so razlogi sodišča prve stopnje v nasprotju. Četudi to ni pravni interes, bi vsebinska odločitev sodišča v konkretni zadevi pripomogla k odpravi arbitrarnega odločanja tožene stranke in k zakonitosti njenih aktov, kar je interes vseh članov društva, tudi tožnika. Sodišče je z odločitvijo tudi zmotno ugotovilo dejansko stanje, saj je bila tožeči stranki izrečena kazen dveh let, pri čemer pa ne izhaja, da je že potekla, saj nikjer ne izhaja, kdaj je kazen začela teči. Prav tako v primeru, če je kazen začela teči z odločbo občnega zbora tožene stranke, je bila tožniku vročena šele 14.4.2008. Sodišče tudi ne more ugotavljati, da v prihodnje lov ne bo mogoč, saj iz odločbe izhaja, da kazen velja dve leti in ne dve lovski sezoni.
Tožena stranka je na pritožbo tožeče stranke podala odgovor, v katerem predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sklepa sodišča prve stopnje.
Pritožba ni utemeljena.
Tožnik je svoj pravni interes za ugotovitev nezakonitosti sklepa tožene stranke utemeljeval z ugotovitvijo protipravnega ravnanja tožene stranke, ki je ena izmed predpostavk odškodninske odgovornosti (131. člen OZ). Tožnikove pritožbene navedbe, ki se nanašajo na rehabilitacijo tožnika, izbris disciplinske sankcije iz evidence v zvezi s 37. členom Pravilnika o disciplinskem postopku ter odpravi arbitrarnega odločanja tožene stranke, s katerimi prvič šele v pritožbi utemeljuje pravni interes za vložitev postavljenega tožbenega zahtevka, predstavljajo nedopustno in neupoštevno dejansko pritožbeno novoto (337. člen ZPP). Pravdni stranki navedenega Pravilnika tudi nista predložili in se v pravdnem spisu ne nahaja, kot napačno trdi pritožnik. Trditve, s katerimi pritožnik šele v pritožbi utemeljuje svoj pravni interes za tožbeni zahtevek, tako ne morejo biti predmet pritožbene presoje (337. člen ZPP).
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se je v času trajanja postopka tožniku izrečena sankcija prepovedi lova na srnjaka že iztekla. Glede prepovedi lova na gamsa pa je sodišče kot nesporno ugotovilo, da se je prepoved iztekla 31.12.2009. Po tem datumu lov na gamsa sploh ni več nikomur dopusten. V času ponovne lovne dobe za gamsa (od 1.8.2010 do 31.12.2010) pa za tožnika izrečena disciplinska sankcija ne bo več veljala. Pritožbeni očitek, da prvostopenjsko sodišče ne more ugotavljati, da v prihodnje lov ne bo mogoč, ni utemeljen. Namreč že 5. člen Zakona o divjadi in lovstvu (ZDLov-1) izrecno loči med lovno dobo in lovopustom. Lovna doba je čas v letu, ko je določeno vrsto divjadi dovoljeno loviti. Lovopust ali varstvena doba pa je čas v letu, ko je določeno vrsto divjadi prepovedano loviti. Da v času od 1.1.2010 do 1.8.2010 lov na gamsa ne bo dovoljen, je sodišče prve stopnje ugotovilo na naroku, na katerem je bila prisotna tudi tožena stranka, ki tej ugotovitvi ni oporekala. Zato je pritožbeni očitek v tej smeri neutemeljen.
Ker je ugotovitvena tožba v razmerju do dajatvene subsidiarna (glej: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, A. Galič, stran: 152, 153), je zaključek sodišča prve stopnje, da upravičenec, ki ima možnost vložiti dajatveno tožbo (ker mu je nastala škoda), nima pravnega interesa za vložitev ugotovitvene ugotovitvene tožbe, pravilen. Z ugotovitveno tožbo tudi ni mogoče zahtevati ugotovitve posameznih predpostavk pravnega razmerja, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da iz odločbe tožene stranke ne izhaja, kdaj je kazen prepovedi lova začela tožniku teči. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila tožniku z odločbo tožene stranke iz leta 2008 (11.2.2008) izrečena disciplinska sankcija prepovedi lova. Zoper to odločbo je tožnik vložil pritožbo na drugostopenjski organ, ki je z odločbo z dne 5.4.2008 njegovo pritožbo zavrnil. Zoper odločbo drugostopenjskega organa pravno sredstvo ni dovoljeno. Zato je odločba toženke postala pravnomočna in izvršljiva aprila 2008. Tožnik v pritožbi pravilno navaja, da tožniku pri dajatveni in oblikovalni tožbi pravnega interesa ni treba posebej izkazovati. Ta izhaja iz 14. člena Zakona o društvih (ZDru-1). Vendar pa mora sodišče v skladu z določbo 274. člena ZPP po uradni dolžnosti paziti, ali je pravni interes tožeče stranke za vložitev tožbe podan. Kar pomeni: tudi v primeru, če tožnik vloži oblikovalni tožbeni zahtevek, za katerega se obstoj pravnega interesa sicer domneva, sodišče v skladu z določilom 274. člena ZPP tožbeni zahtevek zavrže, če ugotovi, da pravni interes tožnika za vložitev zahtevka ni podan. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnikova pravica do lova spet neokrnjena in enaka pravicam ostalih lovcev. Pravilno je tudi navedlo, da če bi z oblikovalnim tožbenim zahtevkom uspel, se glede njegove pravice do lova ne bi nič spremenilo, saj je za nazaj ne bi mogel izvrševati. Zaključek, da tudi glede oblikovalnega zahtevka pravni interes tožnika za vložitev tožbe ni podan, je pravilen. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe pravilna.
Ker niso podani pritožbeni razlogi, iz katerih tožnik sklep izpodbija, in ne razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče v skladu z določilom 2. točke 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo in se potrdilo sklep sodišča prve stopnje.