Up-2/97

25. 2. 1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe M. P. iz M., ki ga zastopa P. P., odvetnik v P. na seji senata dne 25. februarja 1999

s k l e n i l o :

1.Ustavna pritožba M. P. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. U 149/95-6 z dne 4. 9. 1996 v zvezi z odločbo Ministrstva za notranje zadeve št. 0011/8-XVII-179.400 z dne 6. 1. 1995 se zavrže.

2.Ustavna pritožba istega pritožnika zoper sklep Vrhovnega sodišča št. VI Ips 10/96 z dne 17. 10. 1996 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik z ustavno pritožbo, vloženo dne 31.12.1996 in dopolnjeno dne 16.1.1997, izpodbija sklep Vrhovnega sodišča št. VI Ips 10/96 z dne 17. 10. 1996, s katerim je bila zavržena njegova tožba za obnovo sodnega postopka in sodbo Vrhovnega sodišča št. U 149/95-6 z dne 4. 9. 1996, s katero je bila v upravnem sporu zavrnjena njegova tožba zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve št. 0011/8-XVII-179.400 z dne 6. 1. 1995, s katero je bila na podlagi tretjega odstavka 40. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91-I, 38/92 in 13/94 - v nadaljevanju: ZDRS) zavrnjena njegova vloga za sprejem v slovensko državljanstvo.

2.V ustavni pritožbi zatrjuje kršitev 21. člena (varstvo človekove osebnosti in dostojanstva) in 22. člena Ustave (enako varstvo pravic v postopku). Ne strinja se z ugotovitvijo upravnega organa, da je bil agresor, zaradi česar mu je bila izdana zavrnilna odločba v postopku sprejema v državljanstvo. Navaja, da bi moral upravni organ, tudi kadar odloča po prostem preudarku, ugotoviti vsa pravno pomembna dejstva in okoliščine ter pri tem upoštevati vsa pravila postopka, določena z Zakonom o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86 - v nadaljevanju: ZUP). Tudi Vrhovno sodišče naj bi kršilo pravila postopka (tretji odstavek 4. člena ZUP), saj naj bi le prevzelo dokazno oceno upravnega organa, namesto da bi v skladu z načelom zakonitosti samo ocenilo ravnanje pritožnika in ugotovilo, ali je bil res agresor. Zlasti zaradi tega, ker naj bi Ministrstvo za obrambo izdalo mnenje, da ni bil agresor. Navaja še, da je bil zaradi negativne odločbe Ministrstva za notranje zadeve brez obvestila izbrisan iz evidence stalnega prebivalstva.

3.Ustavno pritožbo mora pritožnik v skladu z 52. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) vložiti v roku 60 dni od vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba. Ustavno sodišče je že večkrat sklenilo, da si z vložitvijo nedovoljenega pravnega sredstva stranka ne zavaruje roka za vložitev ustavne pritožbe (npr. sklep št. Up-114/96 z dne 25.9.1996). V obravnavani zadevi je bila tožba za obnovo postopka zavržena kot nedovoljena. To pomeni, da je rok za vložitev ustavne pritožbe zoper sodbo Vrhovnega sodišča začel teči že z vročitvijo izpodbijane sodbe. Pritožnikov odvetnik je izpodbijano sodbo prejel dne 27. 9. 1996, ustavna pritožba pa je bila vložena dne 31.12.1996, torej po preteku 60 dnevnega roka.

Ustavno pritožbo zoper sodbo Vrhovnega sodišča je bilo treba zato zavreči kot prepozno.

4.Ustavna pritožba je pravočasna in s tem dopustna le proti sklepu Vrhovnega sodišča z dne 17. 10. 1996. Vendar je potrebno upoštevati, da je predmet tega sklepa le odločitev o nedopustnosti tožbe za obnovo sodnega postopka (ne pa vsebinska odločitev o nesprejemu v državljanstvo), zato se mora tudi preizkus pred Ustavnim sodiščem omejiti le na vprašanje, ali so bile z odločitvijo Vrhovnega sodišča v postopku o zavrženju tožbe za obnovo postopka kršene kakšne pritožnikove človekove pravice ali temeljne svoboščine.

5.Ustavno sodišče ugotavlja, da je odločitev Vrhovnega sodišča o zavrženju tožbe za obnovo postopka iz razlogov, navedenih v izpodbijanem sklepu, pravilna. Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev 21. in 22. člena Ustave, vendar kršitvi utemeljuje z razlogi, ki se nanašajo na vsebinsko odločitev, oziroma na kršitve postopka ob odločanju upravnega organa oziroma sodišča o sprejemu pritožnika v državljanstvo. Izpodbijani sklep se nanaša le na vprašanje pritožnikovega upravičenja sprožiti konkreten postopek, zato pritožnik s temi navedbami ne izkazuje zatrjevanih kršitev. Ker torej očitno ne gre za kršitev pravic, ki jih ustavna pritožba zatrjuje, je ni bilo mogoče sprejeti v obravnavo.

6.V zvezi z navedbami o izbrisu iz registra stalnega prebivalstva, Ustavno sodišče pritožnika opozarja na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-284/94 z dne 4. 2. 1999.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee prvega odstavka ter prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: namestnik predsednice senata Lojze Janko ter člana dr. Janez Čebulj in Franc Testen.

Namestnik predsednice senata Lojze Janko