Jedro

Odločitev sodišča prve stopnje, sprejeta na podlagi 1. odst. 178. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), o ugotovitvi tržne vrednosti nepremičnin, upnik uveljavlja, da je ocenjena vrednost nepremičnin previsoka, pri tem pa niti ne pove, za koliko je previsoka. Glede na to so njegove pritožbene trditve v navedeni smeri zgolj pavšalne in nekonkretizirane.

Izrek

Pritožba upnika se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da znaša tržna vrednost nepremičnin, vpisanih v vl. št. 1054 k.o. S., skupno 9.042.262,00 SIT, in sicer: za parc. št. 4454/5 (dvorišče v izmeri 46 m2 in poslovna stavba v izmeri 170 m2) - znaša 7.497.664,00 SIT; za parc. št. 4454/8 (dvorišče v izmeri 13 m2 in poslovna stavba v izmeri 50 m2) - znaša 1.544.598,00 SIT.

Proti navedenemu sklepu je upnik po svojem pooblaščencu vložil pritožbo zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, predlagal njegovo razveljavitev ter vrnitev zadeve prvostopnemu sodišču v novo odločitev. V pritožbi navaja, da je sodišče ugotovilo tržno vrednost nepremičnin na podlagi cenitve, ki jo je izdelal cenilec gradbene stroke D.Č. in tej cenitvi niti upnik niti dolžnik nista ugovarjala. Vendar pa upnik s tako določeno ceno ne soglaša, ker je previsoka in bo zaradi tega prodaja neuspešna. Po 3. odst. 178. čl. ZIZ se pri ugotavljanju vrednosti nepremičnine upošteva morebitno zmanjšanje vrednosti zaradi tega, ker ostanejo na njej tudi po prodaji določene pravice. Navedene nepremičnine ima v najemu za nedoločen čas najemnik N.I. s.p., s pogodbo, s katero je določena najemnina nižja od tržne vrednosti najemnin na območju, kjer se nahajajo predmetne nepremičnine. Najemno razmerje po 175. čl. ZIZ ne preneha s prodajo stvari, ki je predmet najema in kupec stopi v pravice in obveznosti najemodajalca. Glede na sklenjeno najemno razmerje, ki ne bo prenehalo s prodajo in neekonomsko najemnino, ki je dogovorjena z najemno pogodbo med dolžnikom in najemnikom, bo za kupca tržna vrednost nepremičnin nižja. Zato bi bilo treba pri ugotovitvi vrednosti nepremičnin upoštevati navedeno dejstvo kot razlog za zmanjšanje vrednosti iz cenitve sodnega cenilca. Sodišče pri ugotovitvi vrednosti tega dejstva ni upoštevalo, zato je ugotovljena tržna vrednost v izpodbijanem sklepu nerealno visoka.

Pritožba upnika ni utemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje, sprejeta na podlagi 1. odst. 178. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), o ugotovitvi tržne vrednosti nepremičnin, navedenih v izreku izpodbijanega sklepa, temelji na cenitvi, ki jo je dne

29.4.2004 izdelal cenilec gradbene stroke, D.Č., upnik pa priznava, da tej cenitvi ni ugovarjal. Sedaj iz razlogov, ki jih prvič izpostavlja šele v pritožbi zoper izpodbijani sklep (češ da ima navedene nepremičnine v najemu za nedoločen čas najemnik N.I. s.p., in da je pogodbeno določena najemnina nižja od tržne vrednosti, kar bi moralo biti upoštevano pri ugotovitvi vrednosti nepremičnin), uveljavlja, da je ocenjena vrednost nepremičnin previsoka, pri tem pa niti ne pove, za koliko je previsoka. Glede na to so njegove pritožbene trditve v navedeni smeri zgolj pavšalne in nekonkretizirane ter tudi dokazno nepodprte, zaradi česar je pritožbeno sodišče pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s 15. čl. ZIZ).