Jedro

Dolžnik lahko predlaga ustavitev izvršbe na podlagi izdane začasne odredbe, če so se po njeni izdaji okoliščine spremenile. Ne more pa predlagati iz tega razloga ustavitev izvršbe zato, ker meni, da je bila začasna odredba neutemeljeno izdana.

Izrek

Pritožba se zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog dolžnika za ustavitev postopka.

Proti sklepu se pritožuje dolžnik, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. čl. ZPP in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep pa tako spremeni, da predlogu dolžnika za ustavitev postopka ugodi ali pa izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je pritožbeno sodišče s svojim sklepom z dne 21.4.1999 pod opr.št. III Cp 336/99 odločilo, da v tej zadevi odloča drug sodnik. Ne glede na takšno pritožbeno odločitev pa je ponovno v zadevi odločal isti prvostopni sodnik. Izpodbijani sklep naj bi bil tudi v nasprotju s stališčem pritožbenega sodišča, zavzetim v sklepu z dne 17.11.1999 pod opr.št. III Cp 1811/99, s katerim je bilo odločeno, da je o predlogu dolžnika za ustavitev postopka treba odločati v zadevi R 138/98 in ne v zadevi In. Kljub takšnemu napotilu pritožbenega sodišča je bil predlog dolžnika z izpodbijanim sklepom zavržen. Sicer pa po mnenju pritožbe obstojijo razlogi za ugoditev dolžnikovemu predlogu za ustavitev postopka. To izhaja iz obsežne dokumentacije, ki jo je dolžnik priložil svojemu ugovoru v zadevi In 99/43. Te dokumentacije očitno sodišče pri odločanju o predlogu dolžnika sploh ni vpogledalo, je pa bistvenega pomena za odločitev v obravnavani zadevi. Po mnenju dolžnika iz omenjene dokumentacije nedvomno sledi, da začasna odredba ni več potrebna, zaradi česar bi moralo na predlog dolžnika sodišče ustaviti postopek in razveljaviti opravljenja dejanja. Da je takšen predlog utemeljen nenazadnje sledi iz ekspertize prof. dr. Kreša Puhariča. Pritožba ni utemeljena.

Začasna odredba, katere prenehanje predlaga dolžnik v predlogu za ustavitev postopka, je bila izdana v času veljavnosti Zakona o izvršilnem postopku in predstavlja izvršilni naslov, na podlagi katerega je bila predlagana izvršba v postopku pod opr.št. In 99/43. Odločitev pritožbenega sodišča pod opr.št. III Cp 336/99, da naj o zadevi odloča drug sodnik, se nanaša na postopek izvršbe pod In 99/43, odločitev pritožbenega sodišča v sklepu pod opr.št. III Cp 1811/99 pa, da naj se o predlogu za prenehanje veljavnosti začasne odredbe odloča v postopku, v katerem je bila ta odredba izdana, torej v postopku pod opr.št. R 138/98. Tako je v tem postopku, torej v postopku, v katerem je bila začasna odredba izdana, lahko odločal sodnik, ki je izdal izpodbijani sklep.

V 2. odst. 278. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju je določeno, da sodišče ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja na predlog dolžnika če so se okoliščine zaradi katerih je bila izdana začasna odredba, pozneje spremenile, tako da odredba ni več potrebna. V predlogu za ustavitev postopka dolžnik le navaja, da je za potrebe pravdnega postopka pribavil mnenje eksperta iz avtorskega področja, ki je v svojem mnenju izrazil obstoj močnega dvoma o tem, da je upnik avtor kataloga laboratorijskega pohištva ter načrtov in risb tega pohištva. Kaj drugega, razen že v postopku izdaje začasne odredbe zatrjevane škode, ki bo dolžniku nastala zaradi začasne odredbe, dolžnik v svojem predlogu ni navajal. V svojem predlogu torej dolžnik izpodbija presojo sodišča ob izdaji začasne odredbe, da je verjetnost zahtevka oziroma verjetnost avtorstva upnika izkazana. Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, torej dolžnik napada pravilnost izdane začasne odredbe, ne utemeljuje pa svojega predloga z okoliščinami, ki naj bi se po izdaji začasne odredbe spremenile, kar pa je podlaga za prenehanje začasne odredbe po spredaj navedeni določbi zakona. Dolžnik torej ne navaja predpostavk za odločanje o predlogu za prenehanje začasne odredbe, ki so navedene v 2. odst. 278. čl. ZIZ, obstoja teh predpostavk zato prvostopno sodišče niti ni moglo presojati in je tako utemeljeno predlog zavrglo. Iz teh razlogov je tudi pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.