Jedro

Dokazni predlog, če naj obramba z njim uspe, mora dovolj določno opredeliti dokaz (dokazno sredstvo), da lahko sodišče (tudi z morebitnimi dodatnimi poizvedbami) izvede predlagano dejanje dokazovanja. Ker temu bremenu obramba ni zadostila, je bilo sodišče v enakem položaju, kot če bi bila priča dejansko nedosegljiva.

Izrek

I. Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

II. Obsojenca se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

A. 1. Z izpodbijano pravnomočno sodbo sta sodišči obsojenega A. A. spoznali za krivega kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). Izrekli sta mu pogojno obsodbo z določeno kaznijo treh mesecev zapora, preizkusno dobo dveh let in posebnim pogojem plačila škode. Odločili sta tudi o premoženjskopravnem zahtevku in stroških kazenskega postopka.

2. Zahteva za varstvo zakonitosti vlaga obsojenec osebno zaradi, kot navaja, kršitev kazenskega postopka in zmotne uporabe materialnega prava.

3. Na zahtevo je odgovorila vrhovna državna tožilka Irena Kuzma. Predlaga, naj Vrhovno sodišče zahtevo zavrne. Ocenjuje, da je zahteva vložena pretežno zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, zatrjevane kršitve določb kazenskega postopka pa niso podane.

4. O odgovoru se je izjavil obsojenec, ki vztraja pri navedbah v zahtevi.

B.

_Kazenskopravni očitek_

5. Obsojenec je bil spoznan za krivega navedenega dejanja, ki ga je - kratko povzeto - storil tako, da je v apartmaju v Ljubljani, v lasti oškodovane družbe A., v decembru 2020 zamašil odtoke, polomil dve nogi postelje in polico v omari ter v prevleke vzmetnic in v omaro nastavil piščančjo drobovino. Odtoki so bili neuporabni, posteljo in omaro je bilo treba popraviti, vzmetnice pa zamenjati.

_Vsebina zahteve in obseg presoje_

6. V zahtevi vložnik zanika krivdo in zatrjuje, da je najeto sodbo prostovoljno zapustil, ne da bi jo poškodoval. Navaja, da zoper njega ni nobenih (posrednih ali neposrednih) dokazov. Zgolj dejstvo, da je bil najemnik sobe, ne dokazuje krivde za očitano ravnanje. Priča B. B., ki mu je pomagal pri selitvi, je povedal, da obsojenec sobe ni poškodoval. Pri selitvi mu je pomagal tudi C. C., ki pa ga sodišče ni zaslišalo; s tem naj bi kršilo določbe kazenskega postopka.

7. Z navedbami, da naj bi bil obsojen brez dokazov, vložnik izpodbija dejansko stanje, ugotovljeno v pravnomočni sodbi. Zahteve za varstvo zakonitosti iz tega razloga ni mogoče vložiti (drugi odstavek 420. člena ZKP). Iz razlogov pravnomočne sodbe je mogoče prepoznati, da so se sodišče oprla na vrsto posrednih dokazov, tj. indicev, na podlagi katerih so sprejela ugotovitev, da je sobo na opisan način poškodoval obsojenec. Edini neposreden dokaz je priča B. B., ki je izpovedoval v obsojenčevo korist, a mu sodišče ni verjelo; razloge o tem je prvostopenjsko sodišče zapisalo v 10. in 11. točki obrazložitve sodbe. Glede na splošnost vložnikovih navedb je na tem mestu treba dodati le, da sodba, sprejeta na podlagi posrednih dokazov (indicev), sama po sebi ne predstavlja kršitve domneve nedolžnosti, če je domneva nedolžnosti ovržena z razlogi sodbe, ki ustrezajo dokaznemu standardu za obsodilno sodbo (npr. sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 50057/2014 z dne 14. 4. 2022). O teh razlogih pa zahteva molči oziroma poenostavljeno navaja, da naj bi bil obsojen že zato, ker je bil najemnik sobe.

_Kršitev določb kazenskega postopka - opustitev zaslišanja C. C._

8. Vložnik zatrjuje, da sodišče ni zaslišalo C. C., kar naj bi zadoščalo za ugotovitev kršitve določb kazenskega postopka.

9. Vložnik je predlog za zaslišanje priče podal na naroku za glavno obravnavo z dne 22. 4. 2022, kot del zagovora. Trdil je, da mu je priča pomagala pri selitvi, navedel pa je le njeno ime in priimek. Sodišče je obrambo pozvalo k predložitvi podatkov o priči, hkrati pa na podlagi imena in priimka opravilo tudi prve poizvedbe v Centralnem registru prebivalstva. V registru je zabeleženih več oseb z istim imenom in priimkom in ni bilo mogoče pridobiti podrobnejših podatkov; iskanje bi bilo treba zožiti z dodatnimi merili (list. št. 111). V nadaljevanju postopka je sodišče obrambi večkrat podaljšalo rok zaradi predložitve (vsaj) naslova priče; obdolženec je povedal, da je bil preko družbenega omrežja v stiku s pričo, a naslova ni pridobil. Razlogov za to ni navedel. Ta prizadevanja je prvostopenjsko sodišče obrazložilo v 3. točki obrazložitve sodbe. Dokazni predlog je zavrnilo zaradi nezmožnosti izvedbe dokaza. Višje sodišče k temu dodaja tudi, da je C. C. med selitvijo dne 5. 12. 2020 le enkrat vstopil v stanovanje (kot izhaja iz izpovedbe B. B.), obsojencu pa se dejanje očita vse do 8. 12. 2020. 10. Do teh razlogov se vložnik ne opredeli. Ko je sodišče ugotovilo, da po uradni dolžnosti ne more pridobiti podatkov, nujnih za izvedbo dokaza z zaslišanjem C. C., se je izkazalo, da priče drugače kot s prizadevanji obrambe ne bo mogoče individualizirati. Vložnik ne trdi, da bi sodišče obrambi (z večkratnim podaljšanjem roka za predložitev podatkov o priči) ne omogočilo zadostnega časa za pripravo obrambe in dopolnitev dokaznega predloga. A ker obramba pri tem ni bila uspešna, je dokazni predlog ostal presplošen, da bi bilo mogoče določno razbrati, katero osebo naj sodišče kot pričo sploh zasliši. Dokazni predlog, če naj obramba z njim uspe, mora dovolj določno opredeliti dokaz (dokazno sredstvo), da lahko sodišče (tudi z morebitnimi dodatnimi poizvedbami) izvede predlagano dejanje dokazovanja. Ker temu bremenu obramba ni zadostila, je bilo sodišče v enakem položaju, kot če bi bila priča dejansko nedosegljiva. Stališča sodišč v pravnomočni sodbi so zato skladna z ustaljenimi merili odločanja o dokaznih predlogih v korist obrambe (npr. odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up-203/97 z dne 16. 3. 2000, 10. točka obrazložitve).

C.

11. Ker zatrjevana kršitev določb kazenskega postopka ni podana, zahteva pa je deloma vložena zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 425. člena ZKP zahtevo zavrnilo.

12. Odločba o stroških je bila sprejeta na podlagi 98.a člena ZKP, ob smiselni uporabi četrtega odstavka 95. člena ZKP, upoštevajoč podatke o obsojenčevem premoženju, ki so na voljo v spisu.

13. Odločitev je bila sprejeta soglasno.