Jedro

Sodišče izpolnjenosti materialnopravnih pogojev, ugotovljenih ob izdaji začasne odredbe, ki jih dolžnik v ugovoru ne spodbija, ne preverja ponovno. Ni namen ugovornega postopka še enkrat v celoti preizkusiti pogojev za začasno zavarovanje, ampak na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega po dopolnitvi z dolžnikovimi dejstvi, preizkusiti zgolj tista, katerih obstoj dolžnik zanika.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor tožene stranke z dne 3. 4. 2025 (I. točka izreka). Odločitev o stroških postopka zavarovanja je pridržalo za končno odločbo (II. točka izreka). Ugotovilo je, da je tožeča stranka z verjetnostjo izkazala utemeljenost zahtevka, da se toženo stranko izključi iz skupne družbe. S stopnjo verjetnosti je izkazala, da sta tožeča in tožena stranka z družbeno pogodbo dogovorili pravila glede načina upravljanja in zastopanja skupne družbe ter omejitve pri sklepanju poslov, do katerih se je opredelilo v začasni odredbi. Z verjetnostjo je ugotovilo, da sta stranki v 17. členu družbene pogodbe dogovorili, da direktorja skupne družbe delujeta in zastopata družbo skupno z drugim direktorjem ali prokuristom, skladno z omejitvami, ki so določene s tem aktom ali drugimi akti družbe, z zakonom ali ki jih dodatno s sklepi sprejme skupščina. Nadalje iz 18. člena družbene pogodbe izhaja, da se družba vodi in upravlja po sistemu štirih oči, dve na strani enega, dve na strani drugega družbenika pa naj si bosta direktorja ali prokurista ali kombinirano. Iz 21. člena družbene pogodbe izhaja, da ima družba dva prokurista, ki ju imenujeta družbenika na način, da vsak na svoji strani imenujeta po enega prokurista in ju sopotrdita. Prokurista lahko zastopata družbo skupaj z enim izmed direktorjev ali drugim prokuristom. Prokurista opravljata posle po sistemu nadomeščanja enega ali obeh direktorjev, vendar izključno, da prokurist istega družbenika nadomešča in pomaga pri vodenju podjetja namesto direktorja istega družbenika. Skupno družbo v sodnih postopkih, kot tudi pri pravnih poslih, zastopata le predstavnika tožene stranke direktor A. A. in prokurist B. B. Tožeča stranka je na podlagi z verjetnostjo izkazanih dejanj tožene stranke, to je nepravilnega zastopanja skupne družbe pri sklepanju poslov, kot je z C. d.o.o., vlaganju izvršbe zoper tožečo stranko, dajanju pooblastil odvetniški družbi, vlaganju kazenske ovadbe, odpovedi pogodbe o dobavi električne energije, odpovedi pogodbe tožeči stranki o izvajanju rudarskih del v kamnolomu, sklepanju pogodb glede sodelovanja z drugimi poslovnimi subjekti, izkazala nepravilno zastopanje skupne družbe preko direktorja in prokurista, postavljenega s strani tožene stranke. Navedena dejanja tožene stranke z verjetnostjo izkazujejo grobo kršitev družbene pogodbe in povzročanje škode tožeči stranki po tretjem odstavku 501. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) ter jo onemogočajo pri uresničevanju pravic druge družbenice skupne družbe ter ovirajo pri zastopanju in upravljanju skupne družbe. Način dogovorjenega zastopanja, ki ga utemeljuje tožena stranka, torej možnost zastopanja le preko A. A. in B. B., bi pripeljala do položaja, ko bi bila skupna družba zastopana samo s strani enega družbenika, ne dveh, kar pomeni, da bi prišlo do enostranskega vodenja družbe. Navedbe tožeče stranke so izkazane kot bolj verjetne, saj to, da bi bile predhodne zaloge predmet pogodbe, ne izhaja iz pogodbe niti iz primopredajnega zapisnika, kjer je navedeno, da so predmet primopredaje nepremičnine, določene premičnine, navedene v zapisniku in dokumentaciji glede kamnoloma. Nadalje, kot izpostavlja tožeča stranka, tožena stranka priznava, da so se na deponijah nahajale predhodne zaloge v količini 3.000 ton, ki so bile last tožeče stranke, pri čemer tožeča stranka izpostavlja, da so bile zaradi napačnih izračunov frakcij navedene količine peska manjše kot v resnici. Z verjetnostjo je sklepati, da tožeča stranka ni neupravičeno odtujevala zalog iz skupne družbe. Vložitev predloga za izvršbo s strani A. A. v odsotnosti kateregakoli drugega prokurista skupne družbe kaže na z verjetnostjo ugotovljeno samovoljno ravnanje tožene stranke, kršenje pravil skupne družbe in skrivanje tožene stranke za skupno družbo. Tožeča stranka je s stopnjo verjetnosti izkazala, da sta pri poslu z C. d.o.o. skupno družbo zastopala le A. A. in B. B. v nasprotju z družbeno pogodbo. Iz zapisnika z dne 11. 6. 2024, kot izpostavlja tožena stranka, ni verjetno izkazano, da bi se stranki na sestanku dogovorili, da se nakup stroja opravi pri C. d.o.o. Navedeni posel je imel z verjetnostjo izkazan negativni učinek na tožečo stranko glede vračila posojila, ki ga je dala skupni družbi. Zaradi navedenega posla ji verjetno izkazano 1. 10. 2024 ni bil vrnjen del podrejenega posojila. Sodišče je s stopnjo verjetnosti ugotovilo, da tožena stranka onemogoča tožeči stranki dostop do informacij in vpogled v dokumentacijo. Kot verjetno je izkazala, da tožena stranka upravlja z dejanskim dostopom do dokumentov preko sistema Navision, ki ga v celoti nadzoruje preko skupine Č. Ta določa kaj bo tožeča stranka videla v sistemu in kaj ne, kar je z verjetnostjo izkazala z elektronsko korespondenco glede nastavitev za VPV in Navision. Tožena stranka niti ne ugovarja, da je prokurist B. B. sam v odsotnosti direktorja 28. 11. 2024 odpovedal pogodbo o dobavi električne energije. Tožeča stranka je kot verjetno izkazala, da je tožena stranka sama povzročila, da je skupna družba ostala brez dobaviteljeve električne energije ter da tožeča stranka ni bila obveščena o odpovedi pogodbe o dobavi električne energije. Ugovorne navedbe o ugodnejši elektriki ter nujnosti sklenitve pogodbe z drugim električnim dobaviteljem so neutemeljene in ne izkazujejo nujnosti kršitev družbene pogodbe. Iz 7. točke zapisnika skupščine z dne 23. 5. 2024 izhaja, da se seznani s prezaposlitvijo dosedanjih zunanjih izvajalcev osnovnih proizvodnih procesov. K temu je dodan sklep, da bo družba skladno s pozitivnimi normami delovne zakonodaje do 30. 7. 2024 zaposlila posameznike iz dosedanjih zunanjih izvajalcev osnovnih proizvodnih procesov (navedba podjetij) kot svoje zaposlene oziroma pogodbenike direktno z družbo. Iz navedenega je z verjetnostjo sklepati, da na skupščini 23. 5. 2024, kot izpostavlja tožeča stranka, ni bilo izrecno dogovorjeno glede odpovedi pogodbe tožeči stranki. Tožena stranka je s kršitvijo pravila o skupnem zastopanju podala odpoved pogodbe enostransko preko direktorja A. A. ter prokurista B. B. Tožena stranka ni uspela z večjo verjetnostjo izkazati, da je bila sprememba cenika skupne družbe nujna niti ni uspela konkretizirati kakšne negativne posledice bi zadele skupno družbo v primeru nesprejetja novega cenika skupne družbe, to ne izhaja niti iz priložene e-mail korespondence med poslovodstvom. Z verjetnostjo je tožeča stranka uspela izkazati, da je tožena stranka preko z njene strani postavljenega poslovodstva pripravila ponudbo D. d.o.o. 10. 2. 2025 v višini 14.000.000,00 EUR z DDV na podlagi spremenjenega cenika, ki ga je pripravil direktor A. A. Vsako nestrinjanje tožeče stranke oziroma poslovodstva, ki predstavlja voljo tožeče stranke kot družbenice, ne more predstavljati utemeljenega razloga za samovoljno sprejetje večjih odločitev. Sodišče se ni ponovno opredeljevalo glede pogoja po 3. alineji drugega odstavka 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ), da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku. Tožena stranka niti ni izrecno ugovarjala obstoju navedenega pogoja, do katerega se je sodišče opredelilo v začasni odredbi z dne 25. 3. 2025, kljub temu, da se ob izkazanosti obstoja enega od alternativno naštetih pogojev po drugem odstavku 272. člena ZIZ ni dolžno opredeljevati še do ostalih.

2.Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožena stranka po pooblaščeni odvetniški pisarni iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ. V pritožbi navaja, da se je na podlagi temeljnih določil pogodbe o prodaji premoženja (poslovne celote) z dne 19. 7. 2021 kamnolom prodajal v stečajnem postopku po sistemu videno - kupljeno, torej na način, da je kupec za kupnino, ki je bila kot najvišja ponujena na dražbi, po sklenitvi pogodbe in plačilu kupnine pridobil celotno nepremično in premično premoženje lokacije kamnoloma. Kupec je postal lastnik vsega premoženja na območju kamnoloma, pri čemer so bile v pogodbi specificirane nepremičnine z identifikacijskimi podatki, rezervni deli kamnoloma in osnovna sredstva, ki so predstavljala vozni park, drugo opremo v kamnolomu ter linijo tolčenca. V konkretnem primeru je bilo nesporno, da so bile omejitve vpisane v Ajpes v smislu, da je zastopanje skupno, vendar brez omejitev kdo s kom. Torej je bilo zastopanje družbe po osebah neomejeno, omejeno zgolj na to, da ni samostojno. Vse omejitve, na katere se sklicuje sodišče, sta stranki sprejeli le za notranje vodenje in upravljanje družbe. Glede zastopanja skupne družbe družbena pogodba nima omejitev po sistemu štirih oči v smislu, da mora biti en par oči s strani enega družbenika in drug par oči s strani drugega družbenika. V zvezi s poslom z C. d.o.o. sodišče nekritično v nasprotju z dokazi ter trditvami tožene stranke izvaja dokazno oceno v korist tožeče stranke. Tožena stranka je povedala, da je bil posel z C. d.o.o. sproveden, saj je bil nujen, sprejet na skupnem sestanku 11. 6. 2024 in ga ob odsotnosti obeh poslovodnih oseb na strani tožeče stranke, ki je trajala več mesecev, ni bilo možno izvršiti. Nesmiselni in dokazno nepodkrepljeni so zaključki, da je imelo ravnanje poslovodstva negativni učinek na tožečo stranko glede vračila posojila, ki ga je dala skupni družbi. Tožena stranka že pojmovno ne more onemogočati tožeči stranki vpogleda v dokumentacijo tretje pravne osebe, to je skupne družbe, saj tožena stranka ne razpolaga s to dokumentacijo. Enako kot tožeča stranka ima tudi tožena stranka dostop do sistema Navision, ki obema omogoča enak dostop do vseh informacij, povezanih s skupno družbo. Šlo je za doseganje sinergijskega učinka na račun družb v skupini tožene stranke. S čim naj bi bila skupna družba zlorabljena in oškodovana, ko je cena električne energije po novo sklenjeni pogodbi celo nižja od cene, ki je bila določena s prejšnjo pogodbo, ostaja neobrazloženo, nepojasnjeno in odločitve ni mogoče preizkusiti. Tožena stranka je v ugovoru izpostavila in dokazala, da je tožeča stranka zaračunavala skupni družbi storitve, ki jih ni opravila in je izstavljala fiktivne račune. Ključno je, da zaradi neaktivnosti E. E. in F. F. cenik skupne družbe do danes ni bil spremenjen. Družba še vedno posluje po starem ceniku z bistveno nižjimi cenami, kot jih ponujajo konkurenčni kamnolomi.

3.Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo po pooblaščeni odvetniški družbi navaja, da si je dolžnik v postopku I Pg 442/2024 izmislil zgodbo, češ, da je tožeča stranka odtujevala material iz kamnoloma. Tudi če bi tožeča stranka odtujila predhodne zaloge, to še vedno ne bi opravičevalo tožene stranke, da sklene posel z C. d.o.o. mimo vseh pravil, da na primer B. B. odpove pogodbo o dobavi električne energije skupni družbi. Tretji odstavek 21. člena družbene pogodbe določa, da prokurist skupne družbe nadomešča in pomaga pri vodenju podjetja le namesto direktorja istega družbenika. A. A. in B. B. sta direktor in prokurist istega družbenika - dolžnika. B. B. lahko nadomešča samo A. A. Ne glede na dokumentacijo glede nakupa iz stečaja, iz katere izhaja, da skupna družba ni odkupila predhodnih zalog, je bilo v izogib tolmačenjem, kot jih dolžnik izvaja sedaj, ob nakupu kamnoloma s strani skupne družbe ugotovljeno, da predhodne zaloge pripadajo tožeči stranki. Tožena stranka sedaj to zanika in navaja, da ni bilo dogovorjeno nič glede tega, kar je v nasprotju s spornim računom, katerega je za skupno družbo pripravila tožena stranka in v katerem je navedeno "dogovor A. A. - E. E. zaloge predhodnika stečaj -3.000 ton". Pravdnima strankama je bilo od začetka obračuna tožene stranke s tožečo stranko jasno, da zaloge pripadajo tožeči stranki, sporna je količina. Še bolj pomembno je, da sta B. B. in A. A. izpeljala posel z C. d.o.o. preko skupne družbe izključno zaradi tega, da ni več izpolnjevala pogojev za vračilo kredita tožeči stranki, česar pritožba ne izpodbija. Ne drži, da tožena stranka ne more onemogočati vpogleda v dokumentacijo tretje pravne osebe oziroma skupne družbe in da naj bi imela oba družbenika enak dostop do programa. Pri vnašanju podatkov, obdelavi, dostopu in dodeljevanju gesel je skupna družba in s tem tožeča stranka odvisna od tožene stranke. Kolikor zaposleni v Č. ne vnesejo računa v sistem ali blokirajo dostop, ta v Navision ni viden. Kot primer račun za nakazilo C. d.o.o. z dne 27. 9. 2024 ni bil vnesen v Navision, zato E. E. zanj ni mogel vedeti, temveč je bil vnesen šele 21. 1. 2025, vsekakor je bil Č. s tem računom 27. 9. 2024 že seznanjen, če ga je računovodstvo Č. gradnje poravnalo, prav tako sta bila z računom in pogodbo z dne 27. 9. 2024 seznanjena B. B. in strokovni direktor tožene stranke A. A., saj sta jo podpisala in podala navodila za nakazilo, medtem pogodba ni bila vnešena v Navision, temveč jo je tožeča stranka pridobila šele tekom Ng postopka 17. 1. 2025. Tožena stranka ne ugovarja, da je B. B. 28. 11. 2024 odpovedal pogodbo o dobavi električne energije skupni družbi ter ni obvestil tožeče stranke ali direktorja E. E., temveč se sklicuje na sklenitev pogodbe z drugim ponudnikom, ki jo utemeljuje z nujnostjo. Izmišljene so navedbe glede fiktivnega izdajanja računov tožeče stranke skupni družbi. Pritožba zgreši bistveni in pravilni zaključek sodišča, da je bila ponudba D. d.o.o. v vrednosti 14.000.000,00 EUR dana mimo veljavnega cenika skupne družbe. Dana je bila na podlagi cenika, s katerim se nista strinjala niti E. E. niti F. F.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Tožena stranka v uvodu pritožbe neutemeljeno očita sodišču prve stopnje napačno uporabo materialnega prava in kršitev temeljnega načela Ustave RS o enakosti pred zakonom, ker ni sledilo odločitvi višjega sodišča v sklepu z dne 2. 6. 2025, ki je bil vročen sodišču prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa v postopku med istima strankama in glede istega zahtevka na izključitev družbenika I Pg 442/2024. V slednji zadevi med istima strankama in glede nasprotnega zahtevka na izključitev družbenika je sicer res višje sodišče s sklepom II Cpg 51/2025 z dne 2. 6. 2025 ugodilo pritožbi tožene stranke (v obravnavam sporu tožeča stranka) in spremenilo izpodbijani sklep tako, da je ugodilo ugovoru, razveljavilo sklep o začasni odredbi in zavrnilo predlog (priloga B48). Vendar je tako odločilo, ker je tamkajšnja tožena stranka podala ugovor neprimernosti sredstva oziroma nedoseganja namena zavarovanja in ga podkrepila z obrazloženimi trditvami ter sodno prakso. Tožena stranka v obravnavani pritožbi ne navaja, da bi tudi ona podala takšen ugovor in obrazložene trditve, niti ne pove katere njene konkretne trditve naj bi se vsaj smiselno prilegale takemu ugovoru. Med procesnim postopanjem strank v ločenih zadevah je zato pomembna razlika, drugačne so okoliščine in ne gre za odstop od sodne prakse. Primernost sredstva oziroma doseganje namena zavarovanja v skladu s prvim odstavkom 273. člena ZIZ je materialnopravni pogoj za izdajo začasne odredbe tako kot sta osnovna pogoja po 272. členu ZIZ. Pri materialnopravnem odločanju o ugovoru ga sodišče glede na njegovo (ne)utemeljenost s sklepom zavrne ali mu ugodi. O tem odloča na podlagi v postopku zavarovanja zbranega celotnega trditvenega in dokaznega gradiva upnika ter dolžnika, pri čemer preverja zgolj utemeljenost ugovornih razlogov. Izpolnjenosti materialnopravnih pogojev, ugotovljenih ob izdaji začasne odredbe, ki jih dolžnik v ugovoru ne spodbija, ne preverja ponovno. Ni namen ugovornega postopka še enkrat v celoti preizkusiti pogojev za začasno zavarovanje, ampak na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega po dopolnitvi z dolžnikovimi dejstvi, preizkusiti zgolj tista, katerih obstoj dolžnik zanika.¹ Brez ugovornih trditev v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje ni bilo dolžno ugotavljati relevantnih dejanskih okoliščin glede ugovora neprimernosti sredstva oziroma nedoseganja namena zavarovanja in brez teh ni smelo aplicirati materialnega prava. Enako velja za sodišče druge stopnje v tem pritožbenem postopku.

6.V nadaljevanju tožena stranka neutemeljeno očita sodišču prve stopnje: (-) da je postopalo arbitrarno, pristransko in z evidentno kršitvijo kontradiktornosti, (-) da je oprlo odločitev na s strani tožeče stranke v odgovoru na ugovor predložene dokaze, (-) da je tožeča stranka v odgovoru na ugovor spremenila dejansko podlago in navajala nova dejstva, na katera je sodišče oprlo odločitev, (-) da se glede teh tožena stranka ni mogla izjaviti niti se z vsebino seznaniti, (-) da je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, (-) da je bila cela vrsta navedb in dokazov v odgovoru na ugovor in z nobenim od njih tožena stranka ni bila seznanjena pred sprejemom odločitve in vročitvijo sklepa, (-) da je izpostaviti mnenje dr. Mihe Juharta in dopolnitev poročila o ocenjevanju vrednosti H. H. z dne 24. 4. 2025, (-) da takšno postopanje pomeni kršitev pravice do izjave kot temeljnega elementa pravice do poštenega postopka po 22. členu Ustave RS in 6. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic, (-) da se sodišče sklicuje na novo dopolnitev poročila o ocenjeni vrednosti za bager ter zaključuje, da je bil nakup neprimeren in preplačan, (-) da bi moralo razpisati narok in šele potem odločiti o ugovoru oziroma bi moralo postopati na način, da bi toženi stranki vročilo odgovor na ugovor s prilogami, s čimer bi ji bila dana možnost, da se izjavi in kolikor bi bilo dejansko stanje razčiščeno, bi bilo možno odločanje o ugovoru brez naroka, (-) da zato, ker toženi stranki ni bila dana možnost zaradi nezakonitega in pristranskega postopanja sodišča, v pritožbi podanih navedb in dokazov ni mogoče šteti za prepozne, saj jih brez svoje krivde ni mogla predložiti prej. Tožena stranka ne konkretizira katera naj bi bila "cela vrsta navedb" v odgovoru na ugovor, s katerimi naj ne bi bila seznanjena pred sprejemom odločitve ter vročitvijo sklepa in na katere naj bi sodišče oprlo odločitev. V pritožbi obrazloži zgolj spornost dveh dokazov mnenje dr. Mihe Juharta in dopolnitev poročila o ocenjevanju vrednosti H. H. Sodišče prve stopnje je v sklopu presoje neupravičenega odtujevanja zalog iz skupne družbe (v zvezi z vložitvijo predloga za izvršbo A. A. v odsotnosti drugega prokurista) zapisalo, da tožeča stranka trdi, da predmetne zaloge niso bile predmet prodaje, k čemur prilaga strokovno mnenje dr. Mihe Juharta (priloga A 173; stran 15 sklepa). Iz sklepa ne izhaja, da bi se sodišče prve stopnje izrecno oprlo na sporno pravno mnenje, temveč zgolj kaj je tožeča stranka trdila in kaj je priložila. Tudi v sklopu nepravilnega zastopanja pri poslu z C. d.o.o. je sodišče prve stopnje zapisalo, da tožeča stranka utemeljuje trditve z novo dopolnitvijo poročila o ocenjeni vrednosti za sporni bager (priloga A 179; stran 18 sklepa). Iz sklepa ne izhaja, da bi se izrecno oprlo na novo dopolnitev poročila, temveč s čim je tožeča stranka utemeljevala trditve. Glede višine oškodovanja se je oprlo prvotno poročilo o ocenjevanju vrednosti H. H. iz marca 2025 (priloga A69, stran 17, 18 sklepa), čeprav točna višina morebitnega oškodovanja ni odločilna v tem postopku zavarovanja, kot bo pojasnjeno. Sodišče prve stopnje utemeljeno ni opravilo naroka po prvem odstavku 29.a člena ZIZ, ker to ni bilo smotrno.

7.Tožena stranka neutemeljeno navaja, da se ne more znebiti občutka, da gre za pristransko in nekritično presojo dokazov, da je obrazložitev sama s sabo v nasprotju in s predloženimi dokazi tožene stranke ter stanjem spisa, da je zato, da si bo višje sodišče lažje predstavljalo o kako obsežni odtujitvi materiala E. E. govorimo, pridobila mnenje sodnega izvedenca rudarske stroke I. I. (priloga B50). Ta dokaz predstavlja neupošteno pritožbeno novoto, saj ni pojasnila zakaj ga brez svoje krivde ni mogla predložiti ugovoru. Sodišče druge stopnje ga zato ni upoštevalo (286. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8.Neutemeljene so pritožbene navedbe: (-) da se obrazložitev, vezana na tehničnega vodjo J. J., pokaže za pristransko in v nasprotju s spisovno dokumentacijo, (-) da je obrazložitev pomanjkljiva, nepopolna oziroma je sploh ni, saj sodišče ne pojasni na podlagi katerih podatkov je sprejelo zaključek, (-) da iz obrazložitve ni mogoče razbrati od kje izhaja verjetnost, da je pogodba s K. K. sklenjena v interesu tožene stranke, (-) da iz obrazložitve ne izhaja in zato ni mogoče preizkusiti odločitve kakšen interes, še bolj pa korist naj bi imela tožena stranka od tega, da je K. K. sklenil pogodbo za določen čas s skupno družbo, (-) da ostaja neobrazloženo, nepojasnjeno in da odločitve ni mogoče preizkusiti s čim naj bi bila družba zlorabljena in oškodovana, ko je cena električne energije po novo sklenjeni pogodbi nižja od cene, kot je bila določena s prejšnjo pogodbo o dobavi električne energije, (-) da je obrazložitev arbitrarna glede odpovedi pogodbe tožeči stranki z dne 26. 2. 2025, (-) da se sodišče ne opredeli do ugovornih navedb tožene stranke, ki je utemeljevala odpoved pogodbe z očitnim oškodovanjem skupne družbe s strani tožeče stranke z izdajo fiktivnih računov, (-) da sodišče ni zavzelo stališča do navedb, da je bil zavrnjen račun tožeče stranke na podlagi sklenjene pogodbe o rudarjenju, ker je zaračunala storitve, ki jih je za skupno družbo opravil L. L. s.p. Odločitev sodišča prve stopnje je v teh sklopih zadosti obrazložena in ni arbitrarna. Kolikor se pritožbene navedbe nanašajo na popolnost in pravilnost ugotovitve dejanskega stanja ter pravilno uporabo materialnega prava, je stvar nadaljnje presoje.

9.Tožeča stranka je vložila tožbo zaradi izključitve tožene stranke iz njune skupne družbe. Materialnopravna podlaga za odločanje o tem zahtevku je tretji odstavek 501. člena ZGD-1, ki določa, da ne glede na prvi odstavek tega člena sme vsak družbenik s tožbo zahtevati, da se drug družbenik iz družbe izključi, če obstajajo za to utemeljeni razlogi, zlasti če drug družbenik povzroča družbi ali družbenikom škodo, če ravna v nasprotju s sklepi skupščine, če ne sodeluje pri upravljanju in s tem ovira redno delovanje družbe ali uresničevanje pravic drugih družbenikov ter če sicer grobo krši pogodbo. Vsi ti razlogi kažejo na nezakonito in nepošteno ravnanje drugih družbenikov in na njihovo krivdo. Utemeljen razlog je tudi, da med družbeniki ne glede na krivdo obstajajo odnosi, ki ne dopuščajo takega sodelovanja, kot je nujno po pogodbi.²

10.Sodišče prve stopnje je v postopku zavarovanja pravilno presojalo verjetnost obstoja te nedenarne terjatve v skladu s prvim odstavkom odstavkom 272. člena ZIZ, se pravi verjetno utemeljenost tožbenega zahtevka na izključitev tožene stranke iz skupne družbe. Nosilni razlog tožeče stranke je bilo zatrjevano nepravilno zastopanje skupne družbe s kršitvijo družbene pogodbe.

11.Tožena stranka v pritožbi pretežno ponavlja ugovorne trditve, nanje je popolno in pravilno odgovorilo sodišče prve stopnje. V obrazložitvi je pravilno povzelo relevantne določbe 17., 18. in 21. člena družbene pogodbe skupne družbe pravdnih strank. Iz teh izhaja, da direktorja skupne družbe delujeta in zastopata družbo skupno z drugim direktorjem ali prokuristom, skladno z omejitvami, ki so določene s tem aktom ali drugimi akti družbe, z zakonom ali ki jih dodatno s sklepi sprejme skupščina, da se družba vodi in upravlja po sistemu štirih oči, dve na strani enega, dve na strani drugega družbenika pa naj si bosta direktorja ali prokurista ali kombinirano, da ima družba dva prokurista, ki ju imenujeta družbenika na način, da vsak na svoji strani imenujeta po enega prokurista in ju sopotrdita, da prokurista lahko zastopata družbo skupaj z enim izmed direktorjev ali drugim prokuristom, da prokurista opravljata posle po sistemu nadomeščanja enega ali obeh direktorjev, vendar izključno, da prokurist istega družbenika nadomešča in pomaga pri vodenju podjetja namesto direktorja istega družbenika (stran 9 sklepa).

12.Tožena stranka neutemeljeno vztraja: (-) da pojmovno ne more kršiti pravila štirih oči, ker se nanaša izključno na fizične osebe, (-) da sta vse omejitve, na katere se sklicuje sodišče, stranki sprejeli le za notranje vodenje in upravljanje družbe v internih razmerjih, (-) da je po družbeni pogodbi ločeno obravnavano zastopanje družbe in vodenje poslov (upravljanje), (-) da družbena pogodba ureja sistem štirih oči zgolj za vodenje poslov v notranjem razmerju med družbeniki, (-) da glede zastopanja skupne družbe družbena pogodba nima omejitev po sistemu štirih oči, da to dokazuje 21. člen družbene pogodbe, ki določa glede zastopanja samo to, da prokurista zastopata družbo z enim izmed direktorjev ali drugim prokuristom, (-) da ni določeno, da mora to biti direktor ali prokurist drugega družbenika, (-) da je bila tovrstna omejitev, ki je bila med družbenikoma dogovorjena, ves čas poslovanja družbe vpisana v Ajpes in ni šlo za spremembo ali odstop od dogovora, (-) da kolikor se tožeča stranka ni strinjala s takim vpisom in določenim obsegom pooblastila, bi morala sprožiti postopek, vezan na nepravilnost vpisa. V skladu s prvim odstavkom 515. člena ZGD-1 ima družba enega ali več poslovodij (direktorjev), ki na lastno odgovornost vodijo posle družbe in jo zastopajo. Glede obsega prokure določa prvi odstavek 35. člena ZGD-1, da ta upravičuje za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen za odsvojitev in obremenitev nepremičnin, za kar mora biti prokurist posebej pooblaščen. Po zakonu gre pri vodenju poslov in zastopanju družbe tako poslovodje kot prokurista za "dve plati istega kovanca". Tožena stranka ni izkazala večje verjetnosti, da v skupni družbi velja pravilo štirih oči samo za vodenje poslov v notranjih razmerjih. Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da je pojem zastopanja neločljivo povezan z vodenjem in upravljanjem skupne družbe, da bi način dogovorjenega zastopanja skupne družbe, ki ga utemeljuje tožena stranka, z možnostjo zastopanja le preko A. A. in B. B., pripeljalo do položaja, ko bi bila skupna družba zastopana samo s strani enega družbenika, ne dveh, kar bi pomenilo, da bi prišlo do enostranskega vodenja družbe, da bi ta razlaga družbene pogodbe izničila pomen pogoja dveh podpisov, saj bi ob morebitnem nesoglasju enega od direktorjev drugi poiskal soglasje pri katerem od (svojih) prokuristov, s čimer bi bil presežen pogoj soglasja direktorja s pooblastilom prokurista, da bi se nestrinjanje zakonitega zastopnika lahko zaobšlo z institutom prokure (strani 12 in 13 sklepa).

13.Ni sporno, da je prokurista B. B. in direktorja A. A. v skupno družbo imenovala tožena stranka in da sta opravila določena dejanja, zaradi katerih je tožeča stranka vložila tožbo zaradi izključitve tožene stranke iz skupne družbe.

14.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka oziroma z njene strani A. A. v odsotnosti drugega prokurista skupne družbe vložil predlog za izvršbo zoper tožečo stranko (za kar je pooblastil odvetniško pisarno) zaradi neupravičenega odtujevanja zalog skupne družbe (stran 16 sklepa). To ni sporno. Tožena stranka glede odtujevanja mineralnih surovin podaja lastno dokazno oceno, predvsem s citiranjem pogodbe o prodaji premoženja (poslovne celote) z dne 19. 7. 2021 in zapisnika z dne 19. 10. 2021. Vendar ne glede na pogodbo o prodaji premoženja (poslovne celote) in prevzemni zapisnik je bistvena neizpodbijana ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožena stranka priznava, da so se na deponijah nahajale predhodne zaloge v količini 3.000 ton peska, ki so bile last tožeče stranke (priloga A40, strani 15 in 16 sklepa). Torej so bile tudi za toženo stranko določene količine zalog v lasti tožeče stranke. To pa je v nasprotju z njenimi trditvami, da je skupna družba pridobila celotno premoženje. Nenazadnje tožeča stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da je sporna le količina zalog. Glede na potrditev tožene stranke, da so določene količine zalog v lasti tožeče stranke, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je A. A. v odsotnosti drugega prokurista skupne družbe z verjetnostjo samovoljno z nepravilnim zastopanjem skupne družbe vložil predlog za izvršbo zoper tožečo stranko in pooblastil odvetniško pisarno. Pravilno je zaključilo, da je podana verjetnost grobe kršitve družbene pogodbe (strani 15, 16 sklepa).

15.Tožena stranka se kot neupoštevano pritožbeno novoto sklicuje na razpis dražbe in zapisnik javne dražbe z dne 22. 6. 2021. Ker ni pojasnila zakaj listini ni mogla brez svoje krivde predložiti ugovoru, ju sodišče druge stopnje ni upoštevalo (286. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

16.V zvezi s poslom z C. d.o.o. tožena stranka neutemeljeno navaja, da je sodišče nekritično in v nasprotju z dokazi ter njenimi trditvami izvajalo dokazno oceno v korist tožeče stranke, da je bil posel sproveden, saj je bil nujen in sprejet na skupnem sestanku 11. 6. 2024 ter ga ob odsotnosti poslovodnih oseb na strani tožeče stranke, ki je trajala več mesecev, ni bilo možno izvršiti. Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo zapisnik z dne 11. 6. 2024, po katerem ni izkazano, da bi se stranki dogovorili, da se nakup stroja opravi (točno) pri C. d.o.o. (stran 17 sklepa). Iz listine izhaja zgolj, da se nabavi 70 tonski bager, da A. A. pridobi ponudbe Volvo, E. E. od CAT, nato nabava ugodnejšega (priloga B16).

17.Nadalje je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožena stranka priznava, da sta posel nakupa bagra speljala A. A. in B. B. (stran 19 sklepa). Tudi to ni sporno. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka kot verjetno izkazala, da je tožena stranka nepravilno zastopala skupno družbo pri nakupu gradbenega stroja, glede katerega ni bila seznanjena. Pravilno ni sledilo toženi stranki, da je bil posel nujen ter da ga ob odsotnosti poslovodnih oseb na strani tožeče stranke, ki je trajala več mesecev, ni bilo možno izvršiti (stran 17 sklepa).

18.Prav tako tožena stranka neutemeljeno navaja, da so neresnični, v nasprotju s spisovno dokumentacijo zaključki sodišča, da je tožena stranka s sklenitvijo posla dosegla, da skupna družba ni več izpolnjevala pogojev M. d.d. in da je imelo negativni učinek na tožečo stranko glede vračila posojila, ki ga je dala skupni družbi. Objektivnih posledic posla z C. d.o.o., odliva večjega denarnega zneska in posledične nemožnosti vračila posojila tožeči stranki, tožena stranka ne zanika. Celo potrjuje, da nikoli ne bo podala strinjanja za kakršnokoli predčasno vračilo podrejenega dolga tožeči stranki. Glede na to, da je tožena stranka z enostransko izvedbo posla z C. d.o.o. povzročila, da skupna družba ni več izpolnjevala pogojev M. d.d., še manj za vračilo posojila tožeči stranki, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je to imelo negativni učinek na tožečo stranko (stran 18 spisa). Med strankama je sicer sporno za koliko naj bi tožena stranka oškodovala skupno družbo z nakupom bagerja in vsaka od njiju je predložila svoja izvedeniška mnenja. Vendar v postopku zavarovanja ni bistvena točna višina za koliko naj bi bila skupna družba dejansko oškodovana.

19.Glede onemogočanja dostopa do informacij tožena stranka neutemeljeno navaja: (-) da že pojmovno ne more onemogočati tožeči stranki vpogleda v dokumentacijo tretje pravne osebe, to je skupne družbe kamnolom, saj z dokumentacijo ne razpolaga, (-) da ima enako kot tožeča stranka tudi tožena stranka dostop do operacijskega sistema Navision, ki jima omogoča enak dostop do vseh informacij skupne družbe, (-) da je bil postopek Ng, ki ga je sprožila tožeča stranka, le eden izmed poskusov kako bi dosegla domnevno škodljivo ravnanje tožene stranke, kar se je tekom postopka izkazalo kot neutemeljeno. Sodišče prve stopnje je vpogledalo v zapisnik postopka Ng 11/2024 z dne 25. 3. 2025 in pravilno ugotovilo, da tožena stranka onemogoča dostop tožeči stranki do informacij in pogled v dokumentacijo (stran 18 sklepa, priloga A125). Iz zapisnika izhaja, da sta stranki sklenili sodno poravnavo, da nasprotni udeleženec (skupna družba) izroči predlagatelju (tožeči stranki) določeno dokumentacijo v zvezi s poslom z C. d.o.o. Sodišče prve stopnje je še ugotovilo, da je tožeča stranka izkazala, da tožena stranka upravlja z dejanskim dostopom do dokumentov preko sistema Navision, ki ga nadzoruje preko skupine Č. in določa kaj bo tožeča stranka videla v sistemu in kaj ne, kar je z verjetnostjo dokazala z elektronsko korespondenco glede nastavitev VPV in Navision (priloga A185, stran 18 in 19 sklepa). Tožena stranka teh ugotovitev ne izpodbija. Se pravi ima tožena stranka preko družb v njeni skupini možnost omejevati tožečo stranko kaj bo videla v sistemu in kaj ne. Glede na to, da je bila tožeča stranka primorana sprožiti postopek Ng in da je šele po sodni poravnavi dobila določeno dokumentacijo, je z verjetnostjo izkazala, da jo je tožena stranka tudi dejansko omejevala pri dostopu do dokumentacije v sistemu Navision. Pritožbene navedbe, da zahtevek za dostop ni uperjen zoper toženo stranko, temveč skupno družbo, da tožena stranka kot družbenik ni naslovnik zahteve za dostop do informacij, so neupoštevne novote, za katere v pritožbi ni pojasnila zakaj jih brez svoje krivde ni mogla podati v ugovoru (286. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

20.Za odpoved pogodbe o dobavi električne energije je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožena stranka niti ne ugovarja, da je prokurist B. B. sam v odsotnosti drugega direktorja odpovedal pogodbo o dobavi električne energije in povzročil, da je družba postala brez dobavitelja električne energije ter da tožena stranka o tem ni bila obveščena (stran 21 sklepa). Teh ugotovitev tožena stranka ne izpodbija. Ali je šlo pri pri tem za doseganje sinergijskega učinka ali ne, ali družba s tem ni bila oškodovana ali ne, ni bistveno za ta postopek zavarovanja.

21.Glede odpovedi pogodbe tožeči stranki za izvajanje rudarskih del ni sporno, da jo je tožena stranka podala enostransko preko direktorja A. A.a in prokurista B. B. (stran 22 sklepa). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da iz 7. točke zapisnika skupščine z dne 23. 5. 2024 izhaja, da se seznani s prezaposlitvijo dosedanjih zunanjih izvajalcev osnovnih proizvodnih procesov, da je k temu dodan sklep, da bo družba skladno s pozitivnimi normami delovne zakonodaje do 30. 7. 2024 zaposlila posameznike iz dosedanjih zunanjih izvajalcev osnovnih proizvodnih procesov (navedba podjetij) kot svoje zaposlene oziroma pogodbenike direktno z družbo (stran 22 sklepa). Tudi to ni sporno. Iz tega je sodišče prve stopnje pravilno z verjetnostjo sklepalo, da na skupščini 23. 5. 2024 ni bilo izrecno dogovorjeno glede odpovedi pogodbe tožeči stranki (stran 22 sklepa).

22.Tožena stranka neutemeljeno navaja, da je odpoved pogodbe tožeči stranki za izvajanje rudarskih del utemeljevala z očitnim oškodovanjem družbe s strani tožeče stranke z izdajo fiktivnih računov, da to ni bilo dopustno in je pomenilo neupravičeno finančno izčrpavanje skupne družbe, da je to predstavljalo utemeljen in upravičen odpovedni razlog, da je tožeča stranka izstavila račun, ki je bil zavrnjen, ker je zaračunala storitve, ki jih ni opravila, temveč jih je opravil L. L. s.p. Iz računa tožeče stranke izhaja, da je zaračunala skupni družbi 24.743,00 EUR brez DDV oziroma 30.186,46 EUR z DDV (priloga B26). Iz elektronske pošte A. A. z dne 22. 10. 2024 pa je razvidno, da je potrebno zmanjšati račun tožeče stranke za storitve L. L. s.p. v višini 2.580,00 EUR ter je račun tožeče stranke zato zavrnjen (priloga B27). Neupravičeno zahtevani znesek tožeče stranke od skupne družbe je predstavljal okoli 10 % njenega računa brez DDV. Tožena stranka je dokazala en primer, ne zatrjevanega očitnega oškodovanja družbe s strani tožeče stranke z izdajo fiktivnih računov, finančnega izčrpavanja skupne družbe in s tem utemeljen ter upravičen odpovedni razlog. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila z verjetnostjo odpoved pogodbe tožeči stranki sprejeta mimo sklepa skupščine in da je tožena stranka s kršitvijo pravila o skupnem zastopanju podala odpoved pogodbe enostransko preko direktorja A. A. ter prokurista B. B. (stran 22 sklepa).

23.Glede spremembe cenika je sodišče prve stopnje ugotovilo in ni sporno, da je tožena stranka preko z njene strani postavljenega poslovodstva pripravila ponudbo D. v višini 14.000.000,00 EUR na podlagi spremenjenega (zvišanega) cenika direktorja A. A., s katerim se nista strinjala ne drugi direktor E. E. ne prokuristka F. F. Pravilno je ugotovilo, da je tudi tu šlo za samovoljno sprejetje odločitve (stran 23 sklepa), se pravi v nasprotju s skupnim zastopanjem po družbeni pogodbi. Ali je družbi nastala škoda, ker D. ni sprejel ponudbe zaradi previsokega zneska ter posel ni bil realiziran, ni odločilno v tem postopku zavarovanja.

24.Pritožbene navedbe, da sodišče očita J. J. odgovornost za reklamacije, da je to v skladu z Zakonom o rudarstvu ni njegova odgovornost, ampak odgovornost poslovodstva, podobno v zvezi s K. K., niso bistvene, kajti osrednji očitek tožeče stranke je kršitev družbene pogodbe glede skupnega zastopanja.

25.Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožena stranka sistematično in ponavljajoče kršila družbeno pogodbo skupne družbe, prevzela je dejanski nadzor nad njo in ravnala kot da je edina družbenica (stran 24 sklepa). Tožena stranka ni uspela izpodbiti izkazane verjetnosti obstoja terjatve na izključitev iz družbe.

26.Nadalje je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožena stranka ni izrecno ugovarjala obstoju pogoja tretji alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ, da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku, da se je sodišče opredelilo do tega pogoja v sklepu o začasni odredbi z dne 25. 3. 2025 (23. točka obrazložitve sklepa). Teh ugotovitev tožena stranka ne izpodbija. S tem je bil podan tudi drugi pogoj za izdano začasno odredbo.

27.Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da bi z nadaljevanjem dejanj tožena stranka lahko ogrozila interes tožeče stranke pri zastopanju in upravljanju skupne družbe kot lastnice poslovnega deleža, vse to bi lahko ogrozilo poslovni delež tožeče stranke, da je tožeča stranka izkazala, da bosta glede na izdano začasno odredbo stranki kot družbenici skupne družbe lahko zastopali kot tudi upravljali skupno družbo na način, ki je skladen z družbeno pogodbo, skupna družba bo še naprej normalno poslovala in zavezovali jo bodo le tisti posli, pri katerih bo skupna družba pravilno zastopana (stran 24 sklepa). To je utemeljevalo razlog za ohranitev izdane začasne odredbe, zato je pravilno zavrnilo ugovor tožene stranke.

28.V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

29.Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo, ker še ni znan končni uspeh strank (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

-------------------------------

1N. Pogorelčnik Vogrinc, Začasne odredbe v civilnih sodnih postopkih, Ius Software, GV založba, Ljubljana 2015, strani 298, 299.

2B. Zabel, Veliki komentar ZGD-1, 2. dopolnjena izdaja z novelami ZGD-1A do ZGD-1H, 2. knjiga, GV založba, Ljubljana 2014, GV stran 896.

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 55, 239

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.