Jedro

Ob dejanski ugotovitvi sodišča prve stopnje, da obstaja odločilno neskladje med dejanskim stanjem in stanjem v katastru stavb, ki ji pritožnik glede na to, da v pritožbi tudi sam posredno priznava neskladje s stanjem v naravi vsaj v delu stavbe (podstrešje), niti ne nasprotuje konkretizirano in ob dokazno podprti pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bilo podano soglasje udeležencev tega nepravdnega postopka, da se izvedejo tako spremembe v katastru stavb kot tudi v zemljiškem katastru in to na način, kot da gre za nov oziroma prvi vpis v kataster, se za neutemeljene izkažejo tudi pritožbene navedbe pritožnika, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je dopustilo izdelavo elaboratov za spremembe katastrskih vpisov tudi v tistih delih, kjer do sprememb v naravi ni prišlo, dopustilo nedopustno izvajanje sprememb katastrskih vpisov in posledično zmotno uporabilo materialno pravo, t.j. določilo 28. člena ZVEtL-1.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep v celoti potrdi.

II. Tretji nasprotni udeleženec sam nosi svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da sta elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru na podlagi sodne odločbe - evidentiranje zemljišča pod stavbo z dne 8. 7. 2018 in elaborat za evidentiranje sprememb v katastru stavb na podlagi sodne odločbe prvi vpis stavbe v kataster stavb z dne 11. 9. 2019, ki ju je izdelal sodni izvedenec za geodezijo spec. M. M. iz C., primerni strokovni podlagi za izvedbo katastrskih vpisov.

2. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožil tretji nasprotni udeleženec (v nadaljevanju: pritožnik), ki sklep izpodbija v celoti iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje pred novega sodnika z ustreznimi napotili, zlasti pa v smeri, da se elaborat dopolni tako, da se bo atriju določil samostojni identifikator. V pritožbi izpostavlja, da je sodišče prve stopnje v tej zadevi enkrat že izdalo sklep na podlagi 6. odstavka 13. člena ZVEtL-1, ki ga je pritožbeno sodišče s sklepom opr. št. I Cp 17/2019 z dne 16. 5. 2019 razveljavilo, ker je ugotovilo, da prvostopenjski sklep nima razlogov o tem, zakaj bi bile potrebne spremembe v zemljiškem katastru in zakaj je atrij določilo kot skupno zemljišče, kar je bila bistvena kršitev postopka. Sodišču prve stopnje očita, da z izdanim sklepom kljub opozorilu pritožnika in kljub jasnim napotkom pritožbenega sodišča ponovno izdalo enako odločitev, ne da bi jo obrazložilo, kaj šele, da bi bila takšna odločitev vsebinsko pravilna. Pritožnik izpostavlja, da je sodišče prve stopnje v točki 2. obrazložitve ugotovilo, da je po adaptaciji "bistveno spremenjeno prvotno stanje stavbe in njenih delov (zlasti v zadnjih dveh etažah stavbe", v nadaljevanju pa je utemeljilo spremembo stanja v katastru s soglasjem udeležencev na naroku 12. 10. 2017, da naj novi elaborat zajema dejansko stanje stavbe, nobenega razloga pa ni navedlo glede potrebe za spremembo v zemljiškem katastru. Brez razlogov (kar je spet absolutno bistvena kršitev) je po njegovem mnenju tudi zaključek sodišča prve stopnje v 4. točki, da je to "nalogo in sicer evidentiranje zemljišča pod stavbo izvedlo z izvedencem". Izpodbijani sklep tako po mnenju pritožnika nima razloga o tem, zakaj bi bilo potrebno obstoječe katastrsko stanje v zemljiškem katastru spreminjati. Ob tem še izpostavlja, da je bilo soglasje, ki so ga udeleženci dali, dano samo za spremembe v delu stavbe, kjer je prišlo do sprememb (podstrešje), ni pa bilo dano soglasje niti za zemljiški kataster, niti za nespremenjeni del v katastru stavb. Nadalje pritožnik sodišču prve stopnje še očita, da izpodbijani sklep ne vsebuje nobenih razlogov o tem, zakaj je prišlo do spremembe pri atriju, ki je določen kot skupno zemljišče, čeprav je pritožbeno sodišče s sklepom opr. št. I Cp 17/2019 z dne 16. 5. 2019 na to izrecno opozorilo. Zaradi navedenega je po mnenju pritožbe smiselno zadevo dodeliti pred spremenjenega sodnika. V nadaljevanju pritožbe pritožnik citira zakonsko določilo 28. člena ZVEtL-1 in povzema sodno prakso (sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cp 481/2019) ter izpostavlja, da spremembe obstoječih stanj v katastru ni dopustno izvajati, če niso odločilno v neskladju s stanjem v naravi, še posebej pa po njegovi oceni velja previdnost pri atrijih, ker geodetska programska podpora ni usklajena z ZVEtL-1 in bi vsako poseganje v obstoječe stanje privedlo do še večjih odstopanj in težav, kar ugotavlja tudi sodna praksa, ki izpostavlja, da se do spremembe programske opreme GURS in spremembe potrebne zakonodaje v skladu z navodili GURS atriji evidentirajo s samostojnimi parcelami in ne kot deli stavbe (skratka da do tedaj evidentiranje atrijev v evidenci katastra stavb ni možno). To po mnenju pritožnika pomeni, da že urejene zadeve ni mogoče urediti v skladu z določbo ZVEtL-1 in da bi vsaka sprememba privedla do neke začasne rešitve, ki bi jo bilo potrebno kasneje zoper popravljati v trajno (da bo atrij del objekta). Za takšen poseg v kataster, ki bi srednjeročno napravil problem, kjer ga danes ni, bi moralo po mnenju pritožnika imeti sodišče res utemeljene in tehtne razloge, zato ni sprejemljivo, da bi takšna odločitev obveljala brez slehernega razloga v obrazložitvi sklepa. Ob tem pritožnik še izpostavlja, da ima ZVEtL-1 zelo jasno določilo 5. odstavka 23. člena, v katerem je določeno, da je atrij sestavina posameznega dela stavbe, zemljišče pod atrijem pa pripadajoče zemljišče stavbe. Zaradi navedenega bi bilo po njegovem mnenju potrebno preveriti, če geodetska aplikacija že zmore takšen vpis v kataster, sicer pa naj se v tem delu v kataster sploh ne posega. V nadaljevanju pritožbe pritožnik podaja še svoje mnenje in svoje pomisleke v zvezi s stališčem enotne sodne prakse, da se presoja samo primernost strokovne podlage za izvedbo sprememb katastrskih vpisov in da se lastninska razmerja določijo s končno odločbo. Meni, da je potrebno obstoječo skladno sodno prakso razumeti tako, da se pri pritožbi zoper sklep po 6. odstavku 13. člena ZVEtL-1 presoja primernost ne samo z vidika sposobnosti vpisa v kataster (kar je itak odgovornost izvedenca), ampak tudi primernost za nadaljevanje postopka in odločanje o vpisu lastninske in drugih pravic pri posameznem delu stavbe. Pritožbeno grajana elaborata te primernosti nimata, saj ne omogočata, da se pri atriju vpiše lastninska pravica na ime pritožnika, zato naj sodišče v ponovljenem postopku zasleduje temeljni namen zakona, ki je uskladitev nepremičninskih evidenc z dejanskim stvarnopravnim položajem nepremičnin. Sodišču prve stopnje pritožnik očita, da še vedno ni razjasnilo paradoksa, ko po eni strani iz podpore elaboratu šteje, da atrij ni objekt, saj v elaboratu sprememb v katastru stavb ni vrisan, po drugi strani pa določa v elaboratu sprememb v zemljiškem katastru kot pripadajoče zemljišče, t.j. zemljišče pod atrijem, ki bi naj ne bil objekt. Pritožnik se sprašuje, kako je lahko zemljišče pod objektom, če objekta ni. Pritožnik na tem mestu ponovi opozorilo, da domneva iz 1. odstavka 23. člena ZVEtL-1 določa, da je pripadajoče zemljišče samo parcela, na kateri stavba stoji in da mora biti atrij del objekta, ki pripada posameznemu prostoru. Ponovi tudi opozorilo, da vodi tako postopanje v številne nove in dolgotrajne spore, namen sodnega odločanja pa je, da se spor preseže, ne pa poglobi. Ob koncu pritožnik sodišču prve stopnje očita še kršitev postopka, ker je vodilo postopek na način, ki ni razviden iz sodnega spisa. Izpostavlja, da je sodišče prve stopnje pozval, da se opredeli do elektronskega pojasnila izvedenca, da je tako oblikoval elaborat na podlagi napotkov sodišča, ki jih v sodnem spisu ni: niti v sklepu o opredelitvi naloge, niti v zaznamkih. Pojasnila na svoj poziv pa ni prejel, kar po njegovem mnenju predstavlja absolutno kršitev postopka, saj mu je bilo s takšnim postopanjem sodišča onemogočeno sodelovanje v postopku, da bi s svojimi predlogi in pojasnili ščitil svoje interese v postopku.

3. Ostali udeleženci postopka na pritožbo pritožnika niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje v skladu s 1. in 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP, ki se na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1) smiselno uporablja tudi v nepravdnem postopku, preizkusi sklep sodišča prve stopnje v delu, ki se pritožbeno izpodbija in v mejah razlogov, ki so v pritožbi navedeni, pri tem pa po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., deloma 11. ter iz 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Predmet pritožbenega preizkusa je zgolj sklep sodišča prve stopnje, s katerim je le-to odločilo, da sta elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru na podlagi sodne odločbe – evidentiranje zemljišča pod stavbo in elaborat za evidentiranje sprememb v katastru stavb na podlagi sodne odločbe prvi vpis stavbe v kataster stavb, ki ju je dne 7. 7. 2018 oziroma 11. 9. 2019 izdelal sodni izvedenec za geodezijo spec. M. M. iz C., primerni strokovni podlagi za izvedbo katastrskih vpisov. Za odločitev o pritožbi so zato pravno povsem nepomembne vse tiste obširne pritožbene navedbe pritožnika, ki se nanašajo na vprašanje dejanske uporabe in lastništva posameznih delov stavbe oziroma dela zemljišča, konkretneje t.i. atrija, za katerega je po ogledu kraja na naroku dne 21. 2. 2018 sodišče prve stopnje ugotovilo, da je po videzu v naravi dvorišče oziroma le del zemljiške parcele, saj gre pri vseh teh vprašanjih za vprašanja, ki so, čeprav pritožnik meni drugače, predmet vsebinskega odločanja o utemeljenosti predloga.

7. Pritožbeno sodišče je pred odločitvijo o pritožbi v zvezi z očitki pritožnika, da je sodišče na prvi stopnji vodilo postopek na način, ki ni razviden iz sodnega spisa ter da ni prejel pojasnila sodišča prve stopnje na poziv, da se opredeli do elektronskega pojasnila izvedenca, da je tako oblikoval elaborat na podlagi napotkov sodišča, ki jih v sodnem spisu ni: niti v sklepu o opredelitvi naloge, niti v zaznamkih, postopalo v skladu s 3. odstavkom 346. člena ZPP in si od sodišča prve stopnje priskrbelo poročilo o zatrjevani kršitvi določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Na poročilo sodišča prve stopnje z dne 23. 11. 2020 je v skladu s 346a. členom ZPP pritožnik sam in po svojem pooblaščencu podal pravočasni izjavi. Pritožnik v svoji izjavi z dne 6. 1. 2021 izraža le svoja stališča glede opredelitve atrija kot zemljišča in do vprašanja njegovega lastništva, ne vsebuje pa ta njegova izjava nobene opredelitve do poročila sodišča prve stopnje z dne 23. 11. 2020 o zatrjevani bistveni kršitvi določb postopka, zato je za odločitev o pritožbi pravno nepomembna. Njegov pooblaščenec pa se je v izjavi z dne 8. 1. 2021 opredelil do tega poročila sodišča prve stopnje in vztrajal pri podanem očitku sodišču prve stopnje v pritožbi. Je pa v tej izjavi z navedbo, da sodišču prve stopnje očita nepravilno postopanje (tudi) iz razloga, ker se izvedencu naloga določa s sklepom, ne pa z dopisom, ter da sta vsebini dopisov, vročenih udeležencem in izvedencu, različni, pritožbene navedbe še razširil. Posledično v tem delu njegova izjava predstavlja dopolnitev pritožbe, ki pa je bila vložena po poteku pritožbenega roka, zato je pri svoji odločitvi pritožbeno sodišče v razširjenem delu ne more upoštevati in se zato do teh dodatnih očitkov pritožnika tudi ne bo posebej opredeljevalo.

8. Ravnanje sodišča prve stopnje, ki se ni odzvalo na poziv pritožnika, da se opredeli do elektronskega pojasnila izvedenca, da je tako oblikoval elaborat na podlagi napotkov sodišča, ki jih v sodnem spisu ni: niti v sklepu o opredelitvi naloge, niti v zaznamkih, samo po sebi še ne predstavlja zatrjevane absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Le-ta bi lahko bila podana le v primeru, če bi sodišče prve stopnje dejansko postopalo netransparentno, na način, ki ni razviden iz spisa. Tudi ta očitek pa je glede na poročilo sodišča prve stopnje z dne 23. 11. 2020, katerega verodostojnosti pritožnik ne more uspešno ovreči zgolj svojimi dokazno nepodprtimi dvomi o njegovi resničnosti, ki jih izraža v izjavi z dne 8. 1. 2021, in glede na vse podatke v spisu, neutemeljen. Iz spisovnega gradiva je namreč razvidno, da je sodišče prve stopnje potem, ko je izdalo sklep o določitvi izvedenca z dne 22. 1. 2018 in opravilo narok na kraju samem dne 21. 2. 2018, na katerem so bili udeleženci postopka med drugim seznanjeni tudi z namero sodišča prve stopnje, da se bo v roku 15 dni izvedencu opredelilo do vprašanja statusa atrija in mu v tem delu tudi naložilo dokončno izvedbo elaborata, izvedencu poslalo dopis z dne 13. 3. 2018, ki se nahaja na listni številki 334 spisa, v katerem se je opredelilo do statusa „atrija“, ko je pojasnilo, da predstavlja parcela 2332 k.o. A. v delu zemljišče pod stavbo, v preostalem delu, ki v naravi predstavlja dvorišče, pa to ni atrij, temveč drugo- nepozidano zemljišče, o svojem stališču glede statusa „atrija“ pa je obvestilo tudi udeležence tega nepravdnega postopka prav tako z dopisom z dne 13. 3. 2018, ki se nahaja na listni številki 336 spisa, katerega vsebina sicer ni povsem identična z vsebino dopisa izvedencu, je pa iz njega jasno razvidno stališče sodišča prve stopnje o statusu „atrija“. Korespondenca med sodiščem prve stopnje in sodnim izvedencem ter vsa dodatna navodila sodišča prve stopnje sodnemu izvedencu so glede na vse zgoraj navedeno v celoti razvidni iz spisa, z njimi se je lahko z vpogledom v spis pritožnik tudi kadarkoli seznanil, zato so neutemeljeni njegovi pritožbeni očitki, da je sodišče na prvi stopnji vodilo postopek na način, ki ni razviden iz sodnega spisa in mu tako onemogočilo sodelovanje v postopku, s temi pritožbenimi navedbami zatrjevana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP pa ni podana.

9. V sedaj izpodbijanem sklepu se je sodišče prve stopnje, za razliko od predhodnega s sklepom pritožbenega sodišča I Cp 17/2019 z dne 16. 5. 2019 razveljavljenega sklepa z dne 23. 11. 2018, v točki 10. obrazložitve izrecno opredelilo tudi do pripomb pritožnika na obravnavana elaborata, ki sta predmet tega sklepa, zato so neutemeljeni očitki pritožnika, da je tudi sedaj izpodbijani sklep neobrazložen, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do vseh njegovih pravno pomembnih izjav, posledično pa to pomeni, da nista podani s temi pritožbenimi navedbami smiselno zatrjevani absolutni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 8. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

10. Prav tako tudi ni pritrditi pritožniku, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni navedlo nobenega razloga o potrebi za spremembo vpisa v zemljiškem katastru in da je tako brez razlogov zaključilo, da je to nalogo in sicer evidentiranje zemljišča pod stavbo izvedlo z izvedencem. Z natančnim branjem obrazložitve sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu v točkah od 2. do 4., je namreč zaključiti, da je ugotovljeno odločilno neskladje med dejanskim stanjem in stanjem v katastru stavb, pa tudi dano soglasje udeležencev za izvedbo sprememb, sodišče prve stopnje opredelilo kot podlago, s katero se je izražala tako potreba po izvedbi sprememb oziroma novih vpisov v katastru stavb kot tudi v zemljiškem katastru, saj je navedlo, da so bile omenjene ugotovitve sodišču prve stopnje podlaga za zagotovitev ustreznih vpisov v katastru stavb in da je bilo, ker gre za nedokončano etažno lastnino, vpisani podatki v katastru stavb pa prav tako ne ustrezajo dejanskemu stanju stavbe v naravi, potrebno za vzpostavitev etažne lastnine na stavbi kot celoti pridobiti nove strokovne podlage, ki bodo vsebovale podatke o stanju celotne stavbe v času odločanja sodišča (točka 2. obrazložitve), pa tudi, da je sodišče prve stopnje z namenom evidentiranja ustreznih podatkov v katastru in za uskladitev dejanskega stanja s stanjem katastrskih evidenc, torej ne samo v katastru stavb, v smislu 2. odstavka 12. člena v zvezi z 28. členom ZVEtL-1 angažiralo strokovnjaka geodetske stroke (točka 3. obrazložitve). Posledično pa tako ni podana smiselno zatrjevana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

11. V elaboratu za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru na podlagi sodne odločbe-evidentiranja zemljišča pod stavbo zemljišče pod atrijem (ki ni objekt) ni opredeljeno kot zemljišče pod stavbo, kot to pritožbeno zatrjuje pritožnik, temveč v tem delu zgolj kot zemljišče, zato so neutemeljeni očitki pritožnika, da obstaja nerazrešen paradoks, ko se po eni strani šteje, da atrij ni objekt, saj v elaboratu sprememb v katastru stavb ni vrisan, po drugi strani pa se določa v elaboratu sprememb v zemljiškem katastru kot pripadajoče zemljišče to zemljišče pod atrijem.

12. Pritožnik sodišču prve stopnje s pritožbeno navedbo, da je bilo v tej zadevi podano zgolj soglasje za spremembe vpisa v kataster stavb v delu stavbe, kjer je prišlo do sprememb (podstrešje), povsem neutemeljeno očita zmotnost njegove ugotovitve oziroma zaključka, da je bilo podano soglasje udeležencev za spremembe katastrskih vpisov tako za kataster stavb kot tudi za zemljiški kataster, saj je iz zapisnika o naroku z dne 12. 10. 2017, še bolj pa iz zapisnika o naroku z dne 21. 2. 2018, povsem jasno razvidno, da so udeleženci postopka podali soglasje, da se spremembe vpisov v kataster stavb in v zemljiški kataster zaradi napovedanih sprememb zakonodaje in predpisov s tega strokovnega področja, izvedejo na način, kot da gre za nov oziroma prvi vpis1, takšno soglasje pa je omogočalo in dajalo podlago pripravi elaboratov za izvedbo spremembe vpisov kot prvih vpisov tudi pri tistih delih, ki se v naravi sicer niso spreminjali.

13. Ob dejanski ugotovitvi sodišča prve stopnje, da obstaja odločilno neskladje med dejanskim stanjem in stanjem v katastru stavb, ki ji pritožnik glede na to, da v pritožbi tudi sam posredno priznava neskladje s stanjem v naravi vsaj v delu stavbe (podstrešje), niti ne nasprotuje konkretizirano in ob dokazno podprti pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bilo podano soglasje udeležencev tega nepravdnega postopka, da se izvedejo tako spremembe v katastru stavb kot tudi v zemljiškem katastru in to na način, kot da gre za nov oziroma prvi vpis v kataster, se za neutemeljene izkažejo tudi pritožbene navedbe pritožnika, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je dopustilo izdelavo elaboratov za spremembe katastrskih vpisov tudi v tistih delih, kjer do sprememb v naravi ni prišlo, dopustilo nedopustno izvajanje sprememb katastrskih vpisov in posledično zmotno uporabilo materialno pravo, t.j. določilo 28. člena ZVEtL-1. 14. Zaradi obstoječega soglasja udeležencev tega nepravdnega postopka za izvajanje sprememb katastrskih vpisov pa se za pravno nepomembne izkažejo tudi vse obširne pritožbene navedbe pritožnika, v katerih izraža svoje domneve, svoja predvidevanja o tem, kakšne težave in kakšne spore utegnejo takšne spremembe katastrskih vpisov povzročiti v prihodnosti.

15. Že sodišče prve stopnje je v točki 10. obrazložitve izpodbijanega sklepa povsem pravilno pojasnilo, da se v skladu s 6. odstavkom 13. člena ZVEtL-1 z izpodbijanim sklepom preizkuša zgolj primernost elaboratov kot strokovnih podlag za izvedbo vpisov v katastre v tehničnem smislu2. Pritožnik v pritožbi niti ne trdi, da obravnavana elaborata ne bi bila izdelana v skladu z napotilom sodišča prve stopnje v sklepu z dne 22. 1. 2018 in v dopisu z dne 13. 3. 2018, prav tako tudi ne oporeka zaključku sodišča prve stopnje, da pritožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje, enako pa velja tudi za ta pritožbeni postopek, ni zatrjeval, da elaborata ne bi imela oblike, sestavin in vsebine, ki jih predpisuje Pravilnik o evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru. Kakšnih takšnih nepravilnosti v sestavinah, obliki in vsebini elaboratov pa ob uporabi omenjenega Pravilnika ni opazilo niti pritožbeno sodišče, zato je upoštevaje dejstvo, da je sodišče prve stopnje pri GURS, OGU C. opravilo tudi preizkus primernosti elaboratov za evidentiranje sprememb v katastru in zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti izvedencu tudi naložilo popravo elaborata za evidentiranje sprememb v katastru stavb, je materialno pravno povsem pravilen zaključek sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da sta oba obravnavana elaborata primerni strokovni podlagi za izvedbo katastrskih vpisov.

16. Pritožba pritožnika se tako pokaže za neutemeljeno, pritožbeno sodišče pa ob pritožbenem preizkusu tudi ni zasledilo drugih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (350. člena ZPP), zato je pritožbo pritožnika zoper izpodbijani sklep kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1. 17. Pritožnik ne glede na (ne)uspeh s pritožbo do povračila pritožbenih stroškov ni upravičen, saj stroški zastopanja posameznega udeleženca v postopku ne sodijo med stroške, ki so potrebni za izvedbo postopka in dokončanje postopka in jih primeroma našteva drugi odstavek 15. člena ZVEtL-1. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, da jih nosi sam.

1 Primerjaj 4. in 5. odstavek zapisnika o naroku z dne 21. 2. 2018. 2 Primerja tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cp 871/2019 z dne 3. 7. 2019.