Jedro

Ob dejstvu, da je od storitve kaznivega dejanja preteklo skoraj osem let in ob pravilno ocenjenih obteževalnih in olajševalnih okoliščinah, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pogojna obsodba primerna in da ni razlogov za izrek zaporne kazni.

Izrek

Pritožba okrožne državne tožilke se z a v r n e kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z navedeno sodbo je bil obtoženec spoznan za krivega kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi po IV. in I. odst. 302. čl. Kazenskega zakonika. Izrečena mu je bila pogojna obsodba in v njej določena kazen enega leta in šestih mesecev zapora s preizkusno dobo štirih let. Obtožencu so bili naloženi v plačilo stroški kazenskega postopka v znesku 5.300,00 SIT ter 200.000,00 SIT povprečnine. Proti takšni sodbi se je pritožila okrožna državna tožilka zaradi odločbe o kazenski sankciji in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo v odločbi o kazenski sankciji spremeni tako, da obtožencu izreče primerno visoko zaporno kazen. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče je pretehtalo vse obteževalne in olajševalne okoliščine, ki so prvostopnemu sodišču narekovale izrek pogojne obsodbe in pri tem ugotovilo, da so bile tako obteževalne kot olajševalne okoliščine pravilno ocenjene in da jim je bila dana primerna teža. Glede na to, da gre za odmaknjeno kaznivo dejanje, saj je od storitve preteklo skoraj osem let in da oškodovanec ni bil, pri ogrožanju s strani obtoženca, poškodovan, je pritožbeno sodišče mnenja, da izrek zaporne kazni le ne bi bil primeren in je izrek pogojne obsodbe povsem pravilen in pravičen. Pritožbeno sodišče je sicer mnenja, da je določena kazen v pogojni obsodbi res nekoliko visoka, vendar glede na to, da je okrožna državna tožilka zahtevala samo izrek zaporne kazni in ne znižanja določene kazni v pogojni obsodbi, pritožbeno sodišče ni moglo poseči v višino določene kazni in preizkusne dobe, ker sodba v tej smeri ni bila izpodbijana. Pritožbena navajanja, da bo moralo sodišče v primeru, če bo obtoženi ponovno spoznan za krivega po enem izmed obtožnih predlogov, ki so podani zoper njega, preklicati pogojno obsodbo z vidika individualizacije kazni, za pritožbeno sodišče niso sprejemljiva. Pritožnica ne more a priori predvideti, da bo obtoženi spoznan za krivega in mu bo izrečena kazen v takšni višini, da bodo podani pogoji za obligatoren preklic pogojne obsodbe, izrečene v tej zadevi. Ko je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti, kršitev kazenskega zakona v škodo obtoženca ni ugotovilo, prav tako pa ni ugotovilo kršitev določb Zakona o kazenskem postopku, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Po vsem navedenem pritožbeno sodišče ni moglo ugoditi pritožbi, ampak je ob zavrnitvi le-te sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.