Jedro

Materialnopravno podlago za izpodbijano odločitev predstavlja 171. člen ZIZ, ki določa, da novi upnik, ki predlaga izvršbo na isto nepremičnino dolžnika, za katero že teče nepremičninska izvršba, pristopi k že začetemu izvršilnemu postopku drugega upnika, ki je nepremičninsko izvršbo zoper istega dolžnika začel prej. Izvršilni postopki različnih upnikov zoper istega dolžnika na isto nepremičnino kot predmet izvršbe tako ne morejo teči ločeno in vzporedno. In ker je k začeti izvršbi mogoče pristopiti do pravnomočnosti sklepa o domiku nepremičnine kupcu (tretji odstavek 171. člena ZIZ), predmetna izvršba pa še ni v tej fazi postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da upnik pristopi k že začeti izvršilni zadevi upnika, ki jo sodišče vodi pod . Svojo odločitev je oprlo na določbo 171. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

Zoper takšno odločitev se iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje dolžnik. Navaja, da upnik nikakor ne more pristopiti k navedeni izvršilni zadevi, saj izvršilni postopek v tej zadevi še ni končan ter ni ugotovljeno, da je dolžnik dejansko resnični dolžnik in da dolg dejansko obstaja. V vseh dosedanjih vlogah v postopku zatrjuje, da upniku ničesar ne dolguje in da ni bil z upnikom nikoli v obligacijskem razmerju. Nadalje navaja, da ni več samostojni podjetnik od 26.06.2008 dalje, zato ne more biti več stranka izvršilnega postopka. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje uvodoma pojasnjuje, da je sklep o pristopu k izvršbi sklep procesnega vodstva zoper katerega ni pritožbe, vendar je glede na pravni pouk v izpodbijanem sklepu, pritožbo dolžnika kljub temu obravnavalo.

Materialnopravno podlago za izpodbijano odločitev predstavlja 171. člen ZIZ, ki določa, da novi upnik, ki predlaga izvršbo na isto nepremičnino dolžnika, za katero že teče nepremičninska izvršba, pristopi k že začetemu izvršilnemu postopku drugega upnika, ki je nepremičninsko izvršbo zoper istega dolžnika začel prej. Izvršilni postopki različnih upnikov zoper istega dolžnika na isto nepremičnino kot predmet izvršbe tako ne morejo teči ločeno in vzporedno. In ker je k začeti izvršbi mogoče pristopiti do pravnomočnosti sklepa o domiku nepremičnine kupcu (tretji odstavek 171. člena ZIZ), predmetna izvršba pa še ni v tej fazi postopka, je odločitev sodišča prve stopnje tako v dejanskem kot pravnem pogledu pravilna, pritožbena izvajanja pa neutemeljena.

Pritožbene navedbe, da konkretni izvršilni postopek še ni končan ter da dolžnik ni pasivno legitimiran, takšne odločitve ne morejo omajati. Sodišče prve stopnje ob izdaji procesnega sklepa o pristopu k izvršbi utemeljenosti izvršbe ne presoja. Dolžnikove navedbe v bistvu predstavljajo ugovorne navedbe, ki se bodo presojale v nadaljevanju izvršilnega postopka.

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, sodišče druge stopnje pa tudi ni našlo nobenih uradoma upoštevnih kršitev procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker le-ti niso bili priglašeni.

V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče prve stopnje še odločiti o ugovoru dolžnika z dne 27.02.2009 zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom z dne 05.02.2009. Določbe ZPP so bile uporabljene na podlagi 15. člena ZIZ.