Jedro

Vprašanje izhaja iz predpostavke, da je sodišče prve stopnje vsebinsko presojalo veljavnost prenosa sredstev na privatizacijski račun v povezavi z odločitvijo Ustavnega sodišča Federacije BiH in odločilo, da je bil ta veljaven, kar pa ne drži. Navedeno vprašanje je sodišče štelo za nebistveno, zato se do v tožbi zatrjevanih pravnih posledic odločitve Ustavnega sodišča Federacije BiH ni opredelilo. V predlogu pa ni obrazloženo, zakaj je takšno stališče napačno, torej, zakaj je razprava o veljavnosti prenosa pomembna. Predlagatelj tudi ni natančno in konkretno navedel, katero pravno pravilo naj bi sodišče pri tem napačno uporabilo. Navedene formalne pomanjkljivosti predloga Vrhovnemu sodišču onemogočajo presojo pomembnosti zastavljenega vprašanja glede na kriterije iz 367. a člena ZPP.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Sklada Republike Slovenije za nasledstvo, št. 0042-3674/2016/2 z dne 4. 9. 2017, s katero je bila zavrnjena tožnikova zahteva za verifikacijo neizplačane devizne vloge. Presodilo je, da devizna vloga, ki je bila prenesena na poseben privatizacijski račun pri Agenciji za privatizacijo Federacije BiH, ne šteje za neizplačano devizno vlogo po 2. členu Zakona o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi številka 60642/08 (v nadaljevanju ZNISESČP). Po izvedenem prenosu sredstev upniško-dolžniško razmerje med nekdanjim varčevalcem in banko ni več obstajalo, zato varčevalec do nje ni imel več zahtevka, posledično pa tudi ne more imeti takšnega zahtevka zoper Republiko Slovenji kot lastnico banke. Ker po navedenem ni podana materialna podlaga za povračilo devizne vloge, se sodišče ni opredeljevalo do ostalih tožbenih ugovorov, vključno z zatrjevanim neučinkovanjem prenosa zaradi kasnejše odločitve Ustavnega sodišča Federacije BiH.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo je tožnik (v nadaljevanju predlagatelj) vložil predlog za dopustitev revizije.

3. Predlog za dopustitev revizije ni popoln.

4. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v upravnem sporu uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1, v 367. a členu določa, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotno uporabo prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. V četrtem odstavku 367. b člena ZPP je določeno, da mora predlagatelj v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. V nasprotnem primeru se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek istega člena).

5. Predlagatelj kot pomembno pravno vprašanje izpostavlja: Ali je stara devizna vloga veljavno prenesena na posebni privatizacijski račun pri Agenciji za privatizacijo Federacije BiH na podlagi določb Zakona o ugotavljanju in realizaciji terjatev državljanov v postopku privatizacije (Zakon o utvrđivanju i realizaciji potraživanja građana u postupku privatizacije, Sl. novine FBiH, št. 27/97 in nasl.), za katere je Ustavno sodišče Federacije BiH s sodbo U-10/00 z dne 8. 1. 2001 odločilo, da niso v skladu z Ustavo Federacije BiH?

6. Vprašanje, kot je zastavljeno, izhaja iz predpostavke, da je sodišče prve stopnje vsebinsko presojalo veljavnost prenosa sredstev na privatizacijski račun v povezavi z odločitvijo Ustavnega sodišča Federacije BiH in odločilo, da je bil ta veljaven, kar pa ne drži. Navedeno vprašanje je sodišče štelo za nebistveno, zato se do v tožbi zatrjevanih pravnih posledic odločitve Ustavnega sodišča Federacije BiH ni opredelilo (19. točka obrazložitve sodbe). V predlogu pa ni obrazloženo, zakaj je takšno stališče napačno, torej, zakaj je razprava o veljavnosti prenosa pomembna. Predlagatelj tudi ni natančno in konkretno navedel, katero pravno pravilo naj bi sodišče pri tem napačno uporabilo. Navedene formalne pomanjkljivosti predloga Vrhovnemu sodišču onemogočajo presojo pomembnosti zastavljenega vprašanja glede na kriterije iz 367. a člena ZPP.

7. Ker torej predlog ne izpolnjuje zahtev iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP, ga je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka istega člena ZPP zavrglo.