Jedro

Ker je Ustavno sodišče RS tožnikovo pritožbo zavrglo, ker niso bila izčrpana vsa notranja pravna sredstva, tudi po presoji sodiščna ni izpolnjen pogoj za vložitev pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v upravnem sporu pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi z odločbo Okrožnega sodišča v A., opr. št. ... z dne 2. 2. 2010 ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka in sodnih taks.

Svojo odločitev je oprla na določilo 1. odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP; Uradni list RS, št. 96/04 in nadaljnji). V skladu z načelom ekonomičnosti postopka je vpogledala v spis Okrožnega sodišča v A. št. ... ter pridobila kopijo izpodbijane odločbe. Iz navedene odločbe izhaja, da je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožnikovo prošnjo v zvezi s sestavo pritožbe zoper sklepe Ustavnega sodišča RS št. ... z dne 23. 10. 2009, ... z dne 5. 10. 2009 in ... z dne 6. 10. 2009. Organ za brezplačno pravno pomoč je ocenil, da tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh in se nadaljnjega postopka ni razumno udeleževati. Tudi tožena stranka je ocenila, da je bila tožnikova prošnja utemeljeno zavrnjena, saj iz obrazložitve zadevne odločbe izhaja, da je Ustavno sodišče RS vse pritožbe tožnika zavrglo, ker niso bila izčrpana vsa notranja pravna sredstva v skladu z določbo 1. odstavka 35. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah (Uradni list RS – MP, št. 7-41/1994 (RS 33/1944)). Navaja tudi, da slabo finančno stanje prosilca samo po sebi še ne daje pravice do dodelitve brezplačne pravne pomoči. Glede prošnje za oprostitev plačila sodnih taks se tožena stranka sklicuje na 4. odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1; Uradni list RS, št. 37/08).

Tožnik v tožbi navaja, da se ne strinja z odločitvijo tožene stranke. Ker je prava neuka stranka prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, da bi lahko tožbo pravilno popravil. S pomočjo pravne pomoči bo lahko navedel vsa dejstva, ki utemeljujejo verjetnost uspeha in tako dokazal sodišču, da odločitev tožene stranke ni pravilna. Ker mu ni nudena ustrezna pravna pomoč za reševanje sporov, so vse odločitve nepravilne in ne temeljijo na zakoniti pravni podlagi. Pri tem sta kršeni tudi Ustava RS in Evropska konvencija za človekove pravice in svoboščine. Pojasnjuje tudi, da je prejemnik socialne pomoči, zaradi česar prosi, naj ga sodišče oprosti plačila sodnih taks. Smiselno predlaga, naj sodišče tožbi ugodi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi ter predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je tožena stranka na podlagi 24. člena ZBPP pravilno odločila, ko je zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Po določbi 1. alineje 1. odstavka 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoj upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva očitno ni nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek, oziroma se ga udeleževati oziroma vlagati v postopku pravna sredstva ali nanje odgovarjati.

V obravnavani zadevi je sporna odločba tožene stranke, s katero je na podlagi 24. člena ZBPP zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tudi po presoji sodišča tožnik v zvezi s tožbo v upravnem sporu, zoper odločbo Okrožnega sodišča v A. opr. ... z dne 2. 2. 2010, nima verjetnega izgleda za uspeh, zato je pravilna odločitev tožene stranke, da ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožena stranka je pravilno presodila okoliščino, da je Ustavno sodišče RS tožnikove pritožbe zavrglo. Tudi po presoji sodišča to pomeni, da ni izpolnjeval pogojev za vložitev pritožb na Evropsko sodišče za človekove pravice, s čimer ni bil izpolnjen pogoj iz 5. odstavka 24. člena ZBPP, ki določa, da se brezplačna pravna pomoč pred mednarodnimi sodišči lahko dodeli, če so izpolnjeni pogoji za začetek postopka pred mednarodnimi sodišči. Na podlagi 1. odstavka 35. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah sme namreč sodišče obravnavati zadeve šele po tem, ko so bila izčrpana vsa notranja pravna sredstva, že z izpodbijanimi odločbami Ustavnega sodišča RS pa so bile tožnikove pritožbe zavržene, ker pravna sredstva niso bila izčrpana.

Poleg tega tožnik ugotovljenemu dejanskemu stanju niti ne ugovarja, v tožbi le pavšalno zatrjuje, da se z odločitvijo tožene stranke ne strinja. Tožnik bi moral svoje ugovore konkretno argumentirati, sicer sodišče le-teh ne more preizkusiti. Sodišče tudi ne more preizkusiti tožbenih ugovorov glede kršitve ustavnih pravic in Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah , saj tudi te kršitve le pavšalno zatrjuje.

Tožnik je v tožbi predlagal, naj se mu dodeli brezplačna pravna pomoč. Sodišče pojasnjuje, da o dodelitvi brezplačne pomoči ni pristojno odločati, ker je za rešitev te njegove vloge pristojen organ za brezplačno pravno pomoč.

Na odločitev v zadevi tudi ne more vplivati dejstvo, da je tožnik prejemnik socialne pomoči. Prosilec za dodelitev brezplačne pravne pomoči mora namreč izpolnjevati tako finančni kot objektivni pogoj, zato slabo finančno stanje tožnika, ki je z odločbo CSD sicer izkazano, samo po sebi še ne daje pravice do dodelitve brezplačne pravne pomoči. Sodišče o predlogu tožnika za oprostitev plačila sodnih taks ni odločalo, ker se na podlagi 4. odstavka 10. člena ZST-1 v postopku za odločanje o dodelitvi brezplačne pomoči taksa ne plača. Iz opisanih razlogov je sodišče na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/06) tožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo.